21:24, pon, 17. Jun

Premiera Zlate ptice





Lutkovno gledališče Maribor bo v četrtek premierno uprizorilo predstavo Zlata ptica, ki jo je po ljudskih motivih priredil Nebojša Pop Tasić. Režiser Silvan Omerzu v uprizoritvi ene najbolj razširjenih pravljic zaznava poetičnost, Pop Tasić prej tragičnost, oba pa se strinjata, da dobro odslikava današnji čas, saj si v njej “vsi kradejo”.

Novinarska konferenca Lutkovnega gledališča Maribor ob premieri predstave Zlata ptica v režiji Silvana Omerzuja. Vir: STA
Novinarska konferenca Lutkovnega gledališča Maribor ob premieri predstave Zlata ptica v režiji Silvana Omerzuja.
Vir: STA

Slovenska ljudska pravljica Zlata ptica je pravljica o kralju in jablani, ki je rodila zlata jabolka. Je zgodba o treh kraljevih sinovih, dveh hudobnih in enem dobrem, ter o medvedu, ki je poznal vse skrivnosti in je lahko oživljal mrtve.

Po besedah dramaturga Pop Tasića gre za pravljico o družini. “In državi. O pohlepu. O grehu. O tem, da vsak človek ni sam po sebi človek. Najprej je bitje, podobno zveri, bitje, ki mu vladajo najnižji nagoni. Če te nagone premaga, lahko postane človek. Torej, Zlata ptica je pravljica o učlovečenju.”

Predstavo je ustvarila preizkušena ekipa, ki je sodelovala že pri predstavi Salto Mortale. Predstava, ki je premiero v mariborskem lutkovnem gledališču doživela maja 2012, je na 7. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije prejela nagrado za najboljšo režijo in za izvirno besedilo. “Sijajno je sodelovati z ekipo, kjer veš, kaj lahko od koga pričakuješ,” je na današnji novinarski konferenci povedal režiser Omerzu.

“Zlata ptica je ena glavnih pravljic v slovenskem pravljičarstvu in ima mnogo različic,” je pojasnil. Kot je dejal, je sam računal na nekoliko več poetičnosti, a je Pop Tasić mnenja, da je poetičnost ideološka beseda. “V tej pravljici v bistvu vsi kradejo. To ropanje mi je bilo fascinantno in je zelo podobno tistemu, kar mi danes živimo,” je dejal Pop Tasić.

Režiser, ki je tudi avtor likovne podobe, je poskušal v uprizoritvi uporabiti različne vrste lutk, zato je nastala kombinacija javajk, ročnih lutk in marionet. Poseben pečat daje stvaritvi glasba, ki jo je napisala Bojana Šaljić Podešva. Kot je dejala, je delno izhajala iz ljudskega izročila, hkrati pa poskušala doseči “občutek dvorskosti”, s čimer je nastala glasba, ki jo je Pop Tasić poimenoval “avantgardni ljudski barok”.

Kralja Florijana igra Maksimiljan Dajčman, medveda Anže Zevnik, starejša sinova Barbara Jamšek in Metka Jurc. Vlogo najmlajšega sina so zaupali Eleni Volpi. Po njenih besedah je predstava “na prvi pogled klasična, a v vseh detajlih zelo polna moderne vsebine”.

Vir: STA

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.