Na mariborski občini so kljub zamrznitvi certifikata Mladim prijazna občina s strani Inštituta za mladinsko politiko, ki je veliko prahu dvignila pred poletjem, prepričani, da Maribor zaradi tega ni postal mladim neprijazno mesto. Na poziv za podaljšanje veljavnosti certifikata se ne bodo prijavili, jih pa zdaj zanima projekt 100% Youth City.

Kot je pojasnil podžupan Saša Pelko, se Mestna občina Maribor tokrat ni prijavila na poziv inštituta za podaljšanje veljavnosti certifikata, saj prijava v predpisanem roku po njihovi presoji ne bi bila strokovno utemeljena.

Občina je leta 2016 po njegovih besedah v sodelovanju z mestnim mladinskim svetom in drugimi organizacijami navedla cilje, predvsem na področju stanovanjske problematike mladih, ki jih je bilo v zastavljenem obsegu in rokih nerealno doseči, saj v veliki meri niso odvisni zgolj od volje mestne občine.

Za mlade več kot 1,4 milijona evrov letno

Da je mariborska občina mladim vseeno prijazna, po njegovem mnenju dokazujejo sredstva, ki jih nakazuje za različne projekte. Projektom mladih namenjajo več kot 1,14 milijona evrov letno, sredstva pa iz leta v leto povišujejo. Ob tem je Pelko poudaril, da je tudi vodstvo Inštituta za mladinsko politiko ugodno in pozitivno ocenilo dejavnosti mesta v korist mladih.

Zaradi zapletov pri omenjenem certifikatu pa na mestni občini zdaj intenzivno preverjajo stanje mladinskega sektorja in hkrati preučujejo možnosti prijave na certifikat v okviru programa Evropske unije, razvit v okviru Mreže evropskih prestolnic mladih in že podeljen večjim evropskim mestom.

Zanima jih 100% Youth City

Septembra so jih namreč obiskali strokovnjaki projekta 100% Youth City v sklopu programa Erasmus+, ki omogoča nastavitev trajnostno zasnovanih, vsebinsko utemeljenih in uravnoteženih ukrepov na različnih področjih mladinskega sektorja.

Omenjeni projekt je razvil vrsto evalvacijskih in izvedbenih metod in je že preizkušen v nekaterih primerljivih ali večjih evropskih mestih, kot so portugalska Braga, romunski Cluj, latvijska Riga, italijanski Torino, španska Valencia ali bolgarska Varna.

“Gre za celovit pristop, ki upošteva usmeritve evropskih direktiv. Za razliko od slovenskega certifikata vključuje strokovno razvito metodologijo, primerno za večja urbana okolja, in zato omogoča medmestne primerjave, kar pri certifikatu Mladim prijazna občina ni mogoče,” je dejal Pelko.

Slovenskemu inštitutu na mariborski občini očitajo, da medtem ko Mariboru ob bogati strukturiranosti mladinskih programov zamrznejo certifikat, tega hkrati podeljujejo občinam z bistveno nižjim ali celo zanemarljivim standardom skrbi za mlade.

Še letos na občini načrtujejo izvedbo natančnih analitičnih pregledov po metodologiji projekta 100% Youth City, na osnovi katerih bodo ocenili in vsem deležnikom v presojo predlagali možnosti vstopa v večletni proces trajnostno zasnovanega razvoja mladinskega sektorja. Na osnovi teh ugotovitev se bo stroka odločila o morebitni poznejši vnovični kandidaturi za podaljšanje certifikata Mladim prijazna občina, so zapisali v sporočilu za javnost.

VIR: STA

Uredništvo

See author's posts