V zadrugah po svetu je zaposlenih 250 milijonov ljudi, zato to nikakor ne more biti zanemarljiv sektor, ob sobotnem mednarodnem dnevu zadružništva izpostavljajo v mariborski razvojni zadrugi Tkalka. V zadnjih desetih letih se tudi v Sloveniji število zadrug povečuje, medtem ko število zaposlenih v njih še vedno pada.

“Zadruga je podjetje in hkrati združenje oseb,” je na petkovi novinarski konferenci v Mariboru poudarila predstavnica Tkalke Karolina Babič iz tamkajšnjega Centra alternativne in avtonomne produkcije (CAAP). “Na splošno velja, da je zadružništvo relativno nepomembno, a v resnici je milijarda od sedmih milijard ljudi na svetu na nek način vključena v zadruge, kar ni zanemarljivo. To pomeni, da ne gre za nek postranski sektor,” je pojasnila.

Napačno prepričanje, da zadruge delujejo samo v kmetijstvu

Med predsodki, ki se držijo zadrug, je po njenih besedah tudi prepričanje, da delujejo samo v kmetijstvu. “To niti približno ni res. Zadruge se razvijajo v vseh gospodarsko-družbenih sektorjih. Če pogledamo samo v Sloveniji, je največ zadrug na področju trgovine, proizvodnje in popravil motornih vozil. Na drugem mestu je res kmetijstvo, na tretjem pa nepremičnine,” je dodala.

V Evropi je v zadrugah zaposlenih okoli 16 milijonov ljudi, največ v Italiji. Slovenija velja za eno najstarejših zadružnih držav na svetu, saj je bila prva zadruga ustanovljena leta 1856, le dvanajst let za prvo zadrugo na svetu. Prva zadruga na slovenskih tleh je bila posojilnica v Celju, danes pa je v državi okoli 350 zadrug, ki zaposlujejo nekaj več kot 3.000 ljudi.

Zadruge so po besedah Babičeve lahko eden ključnih nosilcev razvoja, od zagotavljanja samopreskrbe in izboljševanja zaposlitvenih možnosti do razvoja industrije in storitev, razvoja participacije zaposlenih pri upravljanju podjetij in zagotavljanju socialnih storitev.

Načelo zadružništva tudi skrb za lokalno skupnost

Letošnji mednarodni dan zadružništva, ki se obeležuje prvo soboto v juliju, ima po besedah generalnega sekretarja ene od sektorskih organizacij Mednarodne zveze zadrug (ICA) Bruna Roelantsa poudarek na trajnostnem razvoju in vlogi, ki jo lahko pri tem odigrajo zadruge. Med ključnimi načeli zadružništva je izpostavil skrb za lokalno skupnost in sodelovanje med različnimi subjekti.

Kot enega uspešnih primerov je navedel prav Tkalko, ki v stavbi v središču Maribora združuje več kot 60 poslovnih subjektov. Medtem ko je doslej delovala kot neformalna mreža, je zdaj v postopku registracije kot razvojna zadruga. “Prišli smo do točke, ko moramo formalizirati naša razmerja,” je pojasnila Babičeva.

Po njenih ocenah se bodo kot razvojna zadruga lažje prijavljali na različne razpise, hkrati pa lažje komunicirali z občino in vzdrževali stavbo, ki jo imajo v najemu. Posledično si obetajo tudi nadaljnji razvoj sektorja v mestu in državi. “Radi bi razvili model, ki bi ga lahko uporabili tudi v drugih okoljih,” je pojasnila.

VIR: STA

Uredništvo

See author's posts