Napovedi mariborske občine, da bo zaradi prazne blagajne v naslednjem letu morala iz proračuna črtati številne programe, so vznemirile tudi predstavnike mestnih vzgojno-izobraževalnih inštitucij. Med drugim se je pojavilo celo vprašanje ukinitve sofinanciranja starševskih plačil za otroke v vrtcih, kar bi najbolj po žepu udarilo socialno šibke.

Predstavnica Skupnosti vrtcev Maribor Marjanca Karba domneva, da je bila razlaga ukinitve sofinanciranja plačil staršev za vrtec napačno razumljena, saj sama s strani občine takšne razlage ni prejela.

“Če bi bilo to res, potem, bi bil vrtec namenjen le premožnejšim, kar pa v današnjem času ni sprejemljivo. Tudi finančna kriza, ki vlada v državi, takšnega ukrepa ne more sprejeti. Otroci bremena družbe ne smejo čutiti. Že sedaj veliko otrok živi na pragu revščine. V vrtcu tako dobijo vsaj tri obroke, ki mu zagotavljajo normalen razvoj in rast. Velik del dneva preživijo v vrtcu, zato mora biti to okolje toplo, zdravo in varno. To smo jim dolžni zagotoviti,” je dejala Karba.

Bolj verjetna je začasna ukinitev investicij, kar pa pomeni, da se bodo vrtci v tem času pač morali znajti kot doslej in le krpati že tako dotrajane stavbe in opremo. Za vrtce po njenem skrbijo, vendar čudežev ne zmorejo delati, lastnih sredstev za obnovo pa nimajo.

Kot je še dodala, so jih iz občine seznanili le, da zaradi krize poleg investicijskih vlaganj ne bodo več deležni programa javnih uslužbencev ter da bo potrebno izvajati dodatne varčevalne ukrepe. Kateri bodo to, jim konkretno ni povedal še nihče.

V osnovnih šolah bi se jim najslabše pisalo na področju prehrane, saj mariborska občina subvencionira stroške dela za kuharice, s tem pa okoli 6500 otrokom omogočijo tudi za polovico cenejše obroke. Okoli 750 otrokom občina obrok financira v celoti. Kot je za STA povedal vodja kolegija ravnateljev Damir Orehovec, bi manj denarja pomenilo manj prijavljenih otrok, s tem pa bi bilo odveč vsaj okoli 20 kuharjev in kuharic.

Ob tem bi bili ukinjeni nekateri dodatni programi, kot so računalništvo, učenje nemškega jezika ter že dolga leta uveljavljeni plavalni tečaji za prvošolčke. Vse skupaj pomeni tudi ogroženih 12 delovnih mest, v kar pa niso všteti vsi tisti, ki so do zaposlitve v mariborskih šolah prišli preko javnih del. Teh je po besedah Orehovca okoli 60, na zelo različnih področjih, v primeru, da ostanejo brez njih, bo to šolam povzročilo veliko težav pri organizaciji svojega dela.

Že nekaj časa so bolj ali manj opuščene tudi investicijske dejavnosti na mariborskih šolah, že ta trenutek pa bi šole potrebovale okoli 20 milijonih evrov sredstev za obnove svojih objektov.

V primeru uresničitve sedanjih napovedi bi bile precej okrnjene tudi dejavnosti Zveze Prijateljev mladine (ZPM) Maribor, s katerimi dopolnjujejo programe drugih zavodov na področju vzgoje, izobraževanja, zdravstva, športa, kulture in sociale.

Med drugim v sodelovanju z mestno občino pripravljajo programe v Domu ustvarjalnosti mladih, tudi del stroškov omenjene občinske stavbe je doslej vedno pokrivala lokalna skupnost. Že 30 let je pomembna proračunska postavka tudi sofinanciranje zdravstvenih letovanj za otroke in mladino, s katerim mnogim mladim občanom Maribora pomagajo zagotoviti vsaj nekaj dni urejene počitniške odsotnosti od doma.

Kot je za STA povedal sekretar ZPM Maribor Božo Raušl, bi ukinitev sofinanciranja pomenila katastrofo za uporabnike, saj večine teh programov ne bi več mogli izvajati. “Mi smo se morda tej situaciji sposobni prilagoditi z bolečimi posledicami, a večjo katastrofo ukrepi pomenijo za uporabnike, ker smo trdno prepričani, da imajo naši programi široko socialno-preventivni značaj,” je prepričan Raušl.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts