Raziskovalna ekipa, ki je v letu 2010 izvedla odmevno študijo Mladina 2010, je v letu 2013 pod vodstvom dr. Sergeja Flereta in s pokroviteljstvom nemške fundacije Friedrich Ebert Stiftung (FES), izvedla še eno podobno raziskavo na reprezentativnem nacionalnem vzorcu mladih med 16. in 27. letom. Le to bodo danes in jutri predstavili na mednarodni konferenci z naslovom “Slovenian and Western Balkan youth in times of disillusionment, risk and precarity” v Hotelu City Maribor. Mednarodno konferenco pa je podprla tudi Mestna Občina Maribor.

Rezultate raziskave bodo avtorji predstavili v teh dveh dneh. Raziskovalno poročilo, ki so ga pripravili pa dokazuje, da se nekateri zaskrbljujoči trendi, ki so jih raziskovalci zaznali že leta 2010, nadaljujejo. To še posebej velja za brezposelnost, kjer so mladi v vedno slabšem položaju v primerjavi s starejšimi, še posebej hitro pa se poslabšuje splošen položaj mladih žensk na trgu dela. Tako je naprimer med delovno aktivnimi mladimi moškimi skoraj polovica zaposlenih za polni delovni čas, med delovno aktivnimi ženskami pa je takih le četrtina. Zelo jasno se kaže tudi trend naraščanja fleksibilnosti mladih na trgu dela. Poleg tega, da jih velika večina pristaja na negotove oblike zaposlitve pripravljenih pristati tudi na nižje plačilo.

Glede na neugodne razmere na trgu dela ni presenetljivo, da se še vedno zelo visoki delež mladih zadržuje v formalnem izobraževanju, ki je po rezultatih raziskave v mednarodni primerjavi sorazmerno socialno naravnan in delovno nezahteven. Poleg socialne varnosti, ki jo nudi vključenost v formalno izobraževanje, so mladi še vedno deležni relativno visoke podpore s strani svojih družin, deloma pa tudi s strani države, zato je stopnja revščine mladih v Sloveniji daleč pod povprečjem EU (nižja je le na Cipru).

Pri tem je zanimivo, da se je trend podaljševanja bivanja pri starših obrnil. Leta 2010 je pri starših živelo 90% mladih med 16. in 27. letom. Leta 2013 pa še le dobrih 85%. To potrjujejo tudi podatki Eurostata, po katerih je Slovenija po deležu s starši živečih mladih v obdobju 2008 – 2011 zdrsnila iz drugega na peto mesto v EU – 28.

Nasprotno pa se je še dodatno poglobil trend nezaupanja mladih do politike, ki je brez dvoma doseglo zgodovinsko dno. Med 907 – mimi anketiranimi v raziskavi, na primer ni bilo niti enega, ki bi izrazil visoko zaupanje do političnih strank. V zadnjem obdobju se je to nezaupanje v veliki meri razširilo tudi na odnos do Evropske unije. Medtem, ko je leta 2000 le slaba petina mladih pričakovala negativen ekonomski učinek vstopa Slovenije v EU, ki jih danes dve tretjini meni, da ima EU na Slovenijo pretežno negativne gospodarske in politične učinke. Kar 45 % pa jih celo meni, da bi bilo bolje, če bi Slovenija opustila Euro izstopila iz EU.

Več o prispevku si oglejte v četrtek 30.1.2014, ob 18.30, na BK TV, v oddaji Občinski informator.

Uredništvo

See author's posts