Danes ob 11. uri in 11 minut je na tradicionalnem Martinovanju v srcu najstarejšega slovenskega mesta svečano zaprisegel že 19. princ ptujskega karnevala, Francesco Guffante, mestni sodnik, Marko Šamperl.

Ptuj je mesto mnogih tradicij, bogate zgodovine, kulturne dediščine in Kurentovanja. Prav posebno mesto zaseda tudi tradicija kletarstva in vinogradništva, zato je praznovanje godovnega dneva svetega Martina v mestu poseben praznik. Hkrati je to čas malega fašenka, ko dolžnost za dve leti prevzame novi princ ptujskega karnevala.

Lansko leto na martinovo je Ptuj dobil novo ptujsko kraljico Lucijo Kramer, danes ob 11. uri in 11 minut pa je bil na ptujski mestni tržnici ob slavnostni otvoritvi Martinovanja imenovan novi, že 19. princ karnevala, Francesco Guffante, mestni sodnik, Marko Šamperl.

V okviru Evropskega združenja karnevalskih mest, ki združuje več kot 350 mest in organizatorjev karnevalov v 46 nacionalnih združenjih, je lik princa karnevala pomemben del tradicije karnevalskega dogajanja in protokola. Na Ptuju prince karnevala ustoličujejo že od leta 1999. Letos so umestili devetnajstega za dobo dveh let – od 2024 do 2026. Naziv princa podeljujejo tistemu, ki se je v bogati tradiciji Kurentovanja in ohranjanja etnografske tradicije izkazal s svojim delom v svojem društvu, pri organizaciji, izvedbi in promociji Kurentovanja.

Francesco Guffante, mestni sodnik, Marko Šamperl je prinčevsko oblast prevzel iz rok 18. princa karnevala, viteza Hinka Sodinskega, plemenitega Galla, od županje Mestne občine Ptuj Nuške Gajšek pa bo v času 64. Kurentovanja med 3. in 13. februarjem 2024 prevzel ključe mesta. »V ponos mi je, da bom lahko plemenito poslanstvo kurentov in korantov zastopal v častni vlogi 19. princa ptujskega karnevala. Brez Kurentovanja ni pusta, zato si bom s svojim vladanjem med fašenkom dejavno prizadeval, da sloves Ptuja kot edinstvenega karnevalskega mesta spoštljivo prenašam dalje – tako po Evropi in svetu kot na prihodnje generacije,« svojo vlogo opiše novi princ Marko Šamperl.

Kdo je 19. princ ptujskega karnevala Francesco Guffante, mestni sodnik?

Novi princ ptujskega karnevala za leti 2024 do 2026 je Ptujčan Marko Šamperl, ki prihaja iz četrtne skupnosti Spuhlja. Pri desetih letih je postal član društva Korant Spuhlja. Družina Šamperl je znana po svoji aktivni vlogi pri korantih, saj v društvu deluje že tretja generacija. Začel je oče Marjan, nadaljuje Marko, vključen pa je tudi že najmlajši, Urban.

Društvo danes šteje preko 100 članov in vsako leto prireja sejem ter razstavo korantove opreme, skrbi za varovanje folklorne kulturne dediščine ter za lik koranta, Marko pa se s skupino udeležuje raznovrstnih kulturnih in pustnih dogodkov doma in v tujini. 19. princ ptujskega karnevala predstavlja ptujskega mestnega sodnika in veletrgovca Francesca Guffanteja, ki je konec 15. stoletja prišel na Ptuj z italijanskimi družinami gradbenikov iz Lugana na jugu Švice, v italijansko govorečem delu današnjega kantona Ticino. Njegova vogalna hiša na Murkovi 2 spada med bolj poznane hiše Ptuja. Njegovo življenjsko zgodbo je zapisal minoritski kronist, pater Ludvik Pečko.

Francesco Guffante je delal pri opekarjih ali zidarjih in si tako zaslužil kak dinar za preživetje. Zapuščenega z visoko vročino ga je nekega dne našel minoritski gvardijan Octavianus Lombardus, po rodu Italijan, ter ga rešil, mu plačal zdravljenje in ga pripeljal v minoritski samostan.

Ko je mladi bolnik okreval, je želel iz hvaležnosti ostati v samostanu, toda gvardijan mu je namenil drugačno prihodnost. Pri znanem ptujskem bogatem veletrgovcu Matiji Stainerju, ki je bil vdovec brez otrok, je vprašal, če ga vzame v varstvo. Stainer je bil znan po dobrodelnosti in je skrbel za reveže. Francesco Guffante je nanj naredil dober vtis, zato ga je vzel za svojega, ga izobrazil, izučil za trgovca ter mu navsezadnje prepustil vse svoje premoženje s hišo in njeno trgovsko pravico.

Kot bogat trgovec se je Guffante hitro povzpel na družbeni lestvici med ptujsko mestno elito in je do svoje smrti leta 1679 opravljal pomembne mestne funkcije kot mestni svetnik, cerkovnik, šolski in gradbeni inšpektor in nenazadnje kot mestni sodnik (1646–1647, 1654–1655, 1672).

Družina Guffante je imela svoj družinski grb, ki je ohranjen na vogalni hiši Murkova 2 in na nagrobniku Francesca Guffanteja na južni steni ptujske župnijske cerkve svetega Jurija.

Uredništvo

See author's posts