V ptujskem Dominikanskem samostanu danes poteka 7. posvet slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, ki je letos namenjen povezovanju turizma in umetnostne dediščine. To je tema, ki po mnenju predstojnice Umetnostno-zgodovinskega inštituta Franceta Steleta Barbare Murovec zahteva temeljit premislek ter izmenjavo različnih izkušenj in mnenj.

Kot je povedala Barbara Murovec, ima Slovenija na tem področju zelo velike potenciale, ki pa za zdaj niso najbolje izkoriščeni. Cilj tokratnega posveta je v večjem povezovanju ključnih deležnikov, a ne le na strateški ravni. Kot enega zgledov je izpostavila Avstrijo, kjer nimajo morja, so pa zato dodobra izkoristili turistično ponudbo kulturne dediščine. Ob tem se je dotaknila tudi vprašanja, kakšen odnos imamo v Sloveniji do dediščine, s katero se sicer radi hvalimo. Kljub številnim dobrim praksam je veliko tudi primerov zanemarjanja dediščine. Tak primer je ptujski Dominikanski samostan, ki je po njenem mnenju projekt najdražjega uničevanja umetnostne dediščine v državi.

Uvodnega dela posveta se je udeležila tudi državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar, ki je menila, da je posvet šele začetek bolj poglobljenega sodelovanja med turističnimi ponudniki in stroko, saj želijo nadgraditi prepoznavnost Slovenije tudi na tem področju. “Kot vemo, so v turizmu zelo pomembne zgodbe, ki jih naši gostje želijo doživeti in spoznati. Slovenija je na tem področju izjemno bogata in tovrstne zgodbe so tisto, kar nas razlikuje od drugih držav. Obiskovalci imajo svoj ritem, kulturne ustanove tudi svojega, zato je potrebno najti skupno točko sodelovanja,” je povedala Štravs Podlogarjeva.

Ptuj je omenila kot zelo pomembno mesto z velikim potencialom na tem področju, na lokalnih ponudnikih pa je, da zgodbe tudi zaživijo. Kot je še dodala, gre za daljši proces. Razmere kažejo, da so številke turizmu naklonjene, in kdor je dober, inovativen ter se zna povezovati, po njenih besedah žanje tudi rezultate. Številne možnosti za najstarejše slovensko mesto vidijo tudi v tamkajšnjem nedavno ustanovljenem zavodu za turizem, kjer pripravljajo strategijo turizma. Analize po besedah direktorice Katje Gönc potrjujejo, da je Ptuj najbolj znan po svojem gradu, vsebine in ponudbo tega in drugih objektov pa morajo v prihodnje turistom predstaviti na njim bolj prijazen način. Doslej so premalo komunicirali o zgodbah njihovih stavb in tamkajšnjih umetniških del.

Po besedah ptujskega župana Mirana Senčarja je jasno, da morajo v mestu staviti tudi na turizem, tudi na področju umetnostne dediščine, ki je imajo na pretek, a jo morajo oblikovati v nekakšne turistične produkte. Nekateri se lahko tržijo samostojno, za nekatere pa župan vidi priložnosti tudi v povezovanju, kot je skupna predstavitev gradov na Štajerskem. Veliko stvari je zaradi pomanjkanja primernih površin shranjenih v depojih. Tudi zato se bodo lotili prenove objekta na Prešernovi ulici, kjer bo nastalo novo razstavišče.

VIR: STA

Uredništvo

See author's posts