Slovensko konservatorsko društvo je danes na ptujskem gradu pripravilo posvet o problematiki obnove gradov na Slovenskem. Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Petra Culetto je med drugim poudarila, da se država zaveda občutljivosti financiranja prenov in obratovanja gradov ter druge kulturne dediščine.

Kot je še dodala, si po vzoru dobrih praks uspešne porabe evropskih sredstev, kakršna sta primera prenovljenega dvorca Vipolže, gradu Jablje in Narodne galerije, želijo nadaljevati in še intenzivneje pisati dobre zgodbe.

Posveta se je udeležil tudi Gojko Zupan z direktorata za kulturno dediščino, ki je poudaril predvsem pomen iskanja dinamičnih načinov celostnega ohranjanja, nove namembnosti in domiselne rabe, izpostavil pa je tudi primere dobrih praks, ki potrjujejo, da imamo v samostojni državi več primerno oživljenih nekdanjih gradov.

Po državnih evidencah je v Sloveniji kar 535 gradov, od tega jih je okoli 200 v ruševinah, ostali pa tako ali drugače še vedno pričajo o naši bogati kulturni dediščini. Vendar bi bilo potrebno za njihov dolgotrajni obstoj aktivno pristopiti k obnovam, kjer pa se največkrat zatakne pri denarju.

Prvi mož slovenskih konservatorjev Srečko Štajnbaher zatrjuje, da iskanje kompromisov med stroko in lastniki gradov zanje ni težava, ob tem pa več pričakuje predvsem od države. Ne le od ministrstva za kulturo, pač pa tudi od gospodarskega ministrstva, ki veliko denarja namenja za promocijo turizma in bi lahko kakšen del teh sredstev namenilo tudi za obnovo katerega od kulturnih spomenikov.

“Pri tem pa je zelo pomembno tudi, da najdemo tiste, ki bodo obnovljenim gradovom dajali tudi primerne vsebine. Nič nam ne pomaga, če obnovimo nek kulturni spomenik, ne zagotovimo pa vsebine. V takem primeru smo zgolj povzročili dodatne stroške, ker je potrebno te objekte vzdrževati,” je še dejal Štajnbaher.

Tudi po besedah vodje službe za razvoj na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije Damjane Pečnik turizem doslej kulturni dediščini ni vrnil veliko, zato si želi, da bi v prihodnje skušali kar največ projektov opraviti v obliki javno-zasebnih partnerstev. “To je dober model, ki pa ga v Sloveniji nikakor še ne znamo izkoristiti,” je povedala Damjana Pečnik.

V sklopu posveta so udeležencem predstavili tudi nekaj primerov dobrih praks v sosednjih Avstriji in na Hrvaškem.
Vir: STA

Uredništvo

See author's posts