Dan fakultete so na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru v luči štiridesetletnice univerze obeležili s kar dvema dogodkoma: na dopoldanski slovesnosti so podelili diplome novim 52-im diplomantkam in diplomantom; med njimi je prvih 28, ki so zaključili študij medicine po enovitem magistrskem študijskem programu. Na tej fakulteti je doslej zaključilo študij 393 diplomantov, doktorjev in doktoric medicine, nekateri diplomanti prve generacije so že zaključili tudi specializacije. Prva podelitev diplom se je odvila 22. 6. 2010, lani je fakulteta praznovala deseto obletnico delovanja.

Na popoldanski slovenosti so povzeli dosežke preteklega leta in podelili nagrade in priznanja. Zlasti so izpostavili odlična raziskovalna dela študentov in prizadevanja njihovih mentorjev za Dekanovo nagrado in Dekanovo priznanje, izpostavili so izjemne učitelje in asistente, najboljše študente in se posebej zahvalili tistim, katerih dela in prizadevanja so že v preteklosti in tudi sedaj pomembno prispevali k dvigu kakovostne ravni druge slovenske medicinske fakultete. Dekan, prof. dr. Ivan Krajnc, je zlasti izpostavil ponovno akreditacijo študijskega programa, ki je prinesla dober uvid v dobro delo in prizadevanja fakultete, saj nepravilnosti komisija Sveta za visoko šolstvo ni ugotovila, predlagala je nekaj izboljšav, ki jih je fakulteta že načrtovala.

»V Mariboru, Sloveniji in lahko rečemo v tem delu Evrope je ustanovitev Medicinske fakultete Univerze v Mariboru leta 2003 in začetek študija medicine leta 2004 pomenila kakovosten preboj v razvoju zdravstva in visokega šolstva. Ne le uspešno uveljavljen mednarodno primerljiv in sodoben študijski program, prizadevni in izvrstni učitelji, imenitni študenti in ne nazadnje tudi novogradnja so zagotovilo, da se v slovenskem zdravstvu mora začeti premikati na bolje. Na naši medicinski fakulteti je doslej študij uspešno zaključilo že 393 diplomantk in diplomantov, ki domala po vsej Sloveniji, in tudi v tujini, dokazujejo, da smo jih opremili z veliko mero znanja, praktičnih izkušenj in veščin, empatije, etičnosti, in še zlasti radovednosti in sposobnosti iskati najboljše za bolnika. Ko do nas pridejo vesti o s pohvalami opravljenjih specialističnih izpitih naših prvih diplomantov, ko so nekateri med njimi praktično pred zagovorom doktoratov, so to najboljša dokazila, da smo v nekih drugih časih, ko smo snovali fakulteto in njen študijski program, razmišljali daleč v prihodnost. O vseh mejnikih smo podrobneje pisali v monografiji, ki smo jo lani izdali ob deseti obletnici delovanja in že tedaj napovedovali in izrazili pričakovanje, da bodo novi prostori in vrhunska oprema pripomogli k oživitvi zlasti bazičnih raziskav ter poglabljanju in vznikanju novih kliničnih. Pri tem moramo, žal, ugotoviti, da akutno pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji že vodi v njihovo izgorevanje in želeli bi, da bi še pravočasno spoznali, da ni ogroženo zagotavljanje solidnega zdravstvenega varstva, temveč in predvsem razvoj in znanstveni preboj, kakršnega smo beležili v preteklosti. To pa je nekaj, česar si v samostojni Sloveniji ne bi smeli privoščiti,« je odločno izpostavil dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, Ivan Krajnc.

Narašča interes za vpis na fakulteto, raziskovalci na fakulteti so si že doslej dodobra utrdili ugled v mednarodnih krogih, saj beležijo številne odmevne objave v najpomembnejših tujih strokovnih revijah (npr. Nature, Lancet ipd.). »Slovenskemu zdravstvu smo od leta 2010, ko so študij končali prvi diplomanti, ponudili že 393 zdravnic in zdravnikov; mnogi med njimi so svoj izziv našli izven meja naše ožje domovine. Razmere v slovenskem zdravstvu se dramatično spreminjajo, čedalje bolj so zapletene in morebiti smo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru celo prehitevali čas. A brez vizije ni napredka in s sodelavci ter odličnimi dodiplomskimi in podiplomskimi študenti, ki predstavljajo pomembne gradnike v nadaljnjem razvoju naše fakultete, bomo še naprej stremeli k udejanjanju mednarodno primerljive in odlične univerzitetne izobraževalne in raziskovalne ustanove, s tem da resno razmišljamo tudi o uvedbi novih študijskih programov – klinične farmakologije in v prihodnosti tudi stomatologije,« je dodal dekan fakultete.

Na fakulteti ta čas študira okrog 660 študentov; v študijskem letu 2015/2016 se je vpisalo 97 študentov. Na fakulteti teče dodiplomski enovit magistrski študijski program »Splošna medicina«, ki ima še več individualnega in praktičnega dela ter manj predavanj od predhodnega univerzitetnega, ki se počasi izteka. V enovit magistrski študijski program so se prvi študentje vpisali v študijskem letu 2009/2010. Študentje so ves čas študija vpeti v problemsko naravnano učenje (PBL-moduli); na fakulteti je uveljavljen tutorski sistem, ki je znatno izboljšal prehodnost študentov in pomeni neprecenljivo pomoč študentom. Medicinska fakulteta deluje v novih prostorih (slovesno odprtje je bilo 18. 9. 2013); preselitev v novogradnjo ugodno vpliva tudi na boljšo organizacijo in izvedbo predavanj, vaj in seminarjev, kar je moč zaznati tudi pri pri učenju in pridobivanju kliničnih veščin v simulacijskem centru in v laboratoriju kliničnih veščin.

Na fakulteti izvajajo tudi podiplomski doktorski študij Biomedicinska tehnologija, na katerem intenzivno študira 34 kandidatov, doslej jih je 56 tudi doktoriralo. V bogato založeni in sodobno zasnovani medicinski knjižnici imajo študenti na voljo več kot 7.000 enot knjižničnega gradiva in dostop do vseh elektronskih virov. Razpoložljiva čitalniška mesta omogočajo študentom, da vsak trenutek, ki ga imajo na voljo, posvetijo študiju. Blizu petdeset raziskovalcev je organiziranih v osmih raziskovalnih skupinah in sodelujejo v nacionalnih in mednarodnih projektih. Revija Acta Medico-Biotechnica je v osmih letih izhajanja dosegla indeksiranje mednarodne bibliografske baze – Med-line, razen tega je citirana v dokumentih ARRS, kar fakulteti pripomore pri kandidiranju za projekte, v njej pa je doslej izšlo v petnajstih številkah več kot 120 izvirnih znanstvenih člankov.

Ob dnevu Medicinske fakultete so podelili tudi nagrade in priznanja: Dekanovo nagrado za najboljše raziskovalne projekte so podelili že devetič. Letošnji dobitniki so: zlato Dekanovo nagrado je prejela študentka Monika Sobočan (za raziskovalno nalogo z naslovom Uporaba virtualnih bolnikov pri pouku: kvalitativna raziskava, pod vodstvom mentorice doc. dr. Zalike Klemenc Ketiš), srebrno Dekanovo nagrado sta prejela avtorja Tadej Jalšovec in Denis Sraka (za raziskovalno nalogo z naslovom: Dejavniki bolnišničnega preživetja bolnikov po uspešnem oživljanju na terenu, pod vodstvom mentorice prof. dr. Andreje Sinkovič), bronasta Dekanova nagrada je šla v roke študentkama Timei Hebar in Ines Muršič (za raziskovalno nalogo z naslovom: Srčno popuščanje pri bolnikih z akutnim miokardnim infarktom in dvigom veznice ST (STEMI), hospitaliziranih v OIIM UKC, pod vodstvom mentorice prof. dr. Andreje Sinkovič). Dekanovo priznanje za sodelovanje v raziskovalnem projektu so prejeli: Smiljana Horvat, Nace Žgavec, Aleksander Koroša, Petra Rižnik in Larisa Sabath, Marjanca Matvoz in Špela Planinc, Živa Klarer Rebec in Sanja Sobočan, Klavdija Lipnik, Mirjam Močnik in Sara Nikočić ter Jure Žganec. Dekanove nagrade in priznanja so izenačena s Prešernovimi nagradami in priznanji z ljubljanske medicinske fakultete.

Dekan prof. dr. Ivan Krajnc je izročil tudi pohvale Marcusa Gerbeziusa za najboljše študijske dosežke v preteklem študijskem letu. Prejeli so jih Hojka Sukič, Martina Medved, Vigor Arva, Andrijana Koceva, Dobruška Černela in Jana Boškovič. Priznanje prof. dr. Zore Janžekovič za zgledno delo na področju sodelovanja s študenti in pedagoškega procesa sta dobila doc. dr. Sebastjan Bevc in asist. Gregor Prosen. Priznanje prof. dr. Edvarda Glaserja za prispevek k pomembnemu izboljšanju izobraževalnih pogojev fakultete je prejel prof. dr. Radovan Hojs. Po dveh letih so na fakulteti ponovno podelili plakete trem zaslužnim gostujočim profesorjem Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Letošnji prejemniki so postali rektor graške medicinske univerze, prof. dr. Josef Smolle, kardiokirurg iz Texas Hearth and Vascular Institute v Houstunu, prof. dr. Igor Gregorič, in dolgoletna prodekanja za mednarodno sodelovanje ter nosilka temeljnega predmeta, prof. dr. Breda Pečovnik Balon. Prvič so na fakulteti podelili tudi dekanovo priznanje za posebne dosežke; prejelo jih je 29 visokošolskih učiteljev in visokošolskih učiteljic, ki so v preteklosti vidno zaznamovali nastanek in razvoj fakultete.

Ko je dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru sklenil oba osrednja dogodka, je ponovno izpostavil nadaljnja prizadevanja fakultete za posodabljanje študijskih vsebin, pri čemer ima pomembno vlogo Center za izobraževanje v medicini, izjemno sodelovanje s študenti preko njihovih predstavniških teles, sodelovanje z vsemi učnimi bazami, zlasti z Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor in Zdravstvenim domom dr. Adolfa Drolca Maribor, ponovno pa je poudaril nujnost nadaljnje krepitve znanstveno-raziskovalnega in publicističnega dela: »Prostorski pogoji so optimalni, po nekaterih ocenah imamo najlepšo medicinsko fakulteto v tem delu Evrope, razpolagamo z vrhunsko opremo, odmevnost naših najvidnejših avtorjev je izjemna. Najti moramo način, da pritegnemo mlade raziskovalce k poglobljenemu raziskovanju in ponovno spodbudimo tiste, ki so že začeli s takšnim delom, a so ga zaradi preobremenjenosti z rutino opustili ali preložili na ugodnejši čas. Organizirali smo celo dan odprtih vrat naših laboratorijev in pripravili njihovo predstavitev – vselej pa velja odprto vabilo za vse, ki bi želeli raziskovati in nadgraditi svoje znanje,« je k sodelovanju povabil zainteresirane prof. dr. Ivan Krajnc.

Uredništvo

See author's posts