Nadzorniki ptujske občine so pri reviziji finančnega poslovanja Mestnega gledališča Ptuj ugotovili, da to že nekaj let posluje slabo in mu grozi nelikvidnost. Omenjeni občinski zavod je med letoma 2015 in 2019 ustvaril 90.000 evrov izgube, samo lani skoraj 30.000, zato mestni svet od direktorja Petra Srpčiča na januarski seji pričakuje pojasnila.

Nadzorni odbor, ki ga v tem mandatu vodi Maja Majnik Berghaus, je v poročilu ocenil, da ustvarjanje primanjkljaja iz leta v leto za delovanje zavoda zagotovo ni dobro, saj se ob takšnem nadaljevanju gledališče lahko znajde v likvidnostnih težavah. Naloga vodstva je zato, da uravnoteži poslovanje v skladu s poslovnim načrtom in finančnimi zmožnostmi.

Direktor Peter Srpčič je v odzivnem poročilu zatrdil, da je takšno poslovanje izključno posledica večletne sistemske podfinanciranosti njihovega delovanja, na kar poleg težav pri vzdrževanju in upravljanju stavbe v letnih poročilih in komunikaciji z odgovornimi tudi ves čas opozarjajo.

Ugotovitve, da je  finančno poslovanje zelo slabo

Srpčič je celo mnenja, da zavod posluje zelo dobro, saj v svojem programskem delovanju ustvarja znatne presežke prihodkov nad odhodki, kar pa ne zadošča za pokrivanje stroškov delovanja in dela.

Vendar Maja Majnik Berghaus odgovarja, da nadzorniki niso izvedli revizije programskega dela zavoda ter da se zato do realizacije tega ne opredeljujejo, pač pa so izvedli zgolj nadzor nad smotrnostjo porabe denarja, zato ostajajo pri svojih ugotovitvah, da je finančno poslovanje zelo slabo.

Med očitki direktorju so neupravičen poslovni najem tovornega vozila, neizterjane najemnine s strani najemnika gostinskega lokala v stavbi gledališča, nepravilnosti pri izplačevanju potnih stroškov, pokrivanju materialnih stroškov ter izplačevanju plač za sedem redno zaposlenih in direktorja, ki je vezan na štiriletni mandat.

Številne nepravilnosti

“Nadzor je pokazal številne nepravilnosti, ki mogoče vsaka zase še ne pomenijo nekega konkretnega razloga, da bi lahko kdo predlagal razrešitev direktorja, a ko pomanjkljivosti in napake seštejemo, se to nabere v večjo vsoto. Zato smo zavodu predlagali, da sam v določenih rokih odpravi napake,” je dejala prva nadzornica občine.

Kot je povedala, je nadzorni odbor sicer natančno pregledal le poslovanje v zadnjih dveh letih, je pa jasno, da je do negativnega poslovanja prihajalo že nekaj let pred tem. Zato je naloga gledališča, da upošteva njihova priporočila ter sanira poslovanje. Čeprav je bil na mizi tudi predlog razrešitve direktorja, tak predlog ni bil izglasovan, saj mora dobiti možnost odgovora, kar bo lahko storil na januarski seji mestnega sveta.

Ptujska županja Nuška Gajšek je dejala, da glede na to, da je občina kot ustanovitelj na koncu dolžna poravnavati zapadle obveznosti, jim takšno poslovanje ni po godu. Po njenem ne more biti stalni izgovor premalo denarja s strani ustanovitelja, saj mora vsak dober gospodar upravljati v okviru tistega, kar mu je na voljo in temu prilagajati svoje delovanje.

Županja pričakuje odkrit pogovor

“Na Ptuju imamo 15 javnih zavodov, če bi se vsi obnašali na tak način, lahko občino jutri zapremo in rečemo, da se ne bomo lotili nobene investicije,” je jasna županja, ki pričakuje odkrit pogovor o tem, kaj je tisto, kar mesto potrebuje in katere vsebine bo občina plačevala, ter oceniti, kaj mesto od tega ima.

Srpčič pravi, da je vesel, da jih po letih klicanja na pomoč ustanovitelj vendarle sliši, čeprav ni prepričan, ali so problematiko tudi pravilno razumeli. Gledališče je namreč ustvarilo 326.000 evrov presežka z nekomercialno kulturno dejavnostjo, priznava pa, da so imeli konec leta za okoli 60.000 nakopičenega bilančnega primanjkljaja iz preteklosti.

Direktor odgovarja, da niso Špasteater

“Po zakonodaji je ustvarjeni presežek iz programa lahko namenjen zgolj programu. Mi pa smo v vseh teh letih denar namenjali za stvari, ki niso temu namenjene – torej za splošne stroške delovanja in vzdrževanje objekta,” trdi Srpčič in dodaja, da bi denar za to moral zagotoviti ustanovitelj.

Na očitke nekaterih mestnih svetnikov, da določene sicer nagrajene predstave gledališču niso prinesle dobička, direktor odgovarja, da niso Špasteater, pač pa izvajajo javno službo, s katero prejemajo nagrade za svoje predstave in kljub temu ustvarjajo presežek prihodkov nad odhodki, ki pa bi ga morali nato preusmerjati samo v program.
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts