NIJZ je ob začetku kurilne sezone izpostavil, da je “onesnažen zrak pri nas, kot v ostalem razvitem svetu, najpomembnejši okoljski problem, ki ogroža zdravje ljudi”.

Izpostavili so, da onesnažen zrak prispeva k nastanku številnih bolezni in skrajšuje življenjsko dobo. “Zrak je v času kurilne sezone pri nas velikokrat onesnažen, še posebej so problematični delci (PM). Gre za mešanico trdnih in tekočih snovi, razpršenih v zraku. Njihova glavna sestavina je ogljik, na katerega so vezane različne škodljive snovi, kot so npr. strupene kovine, organske spojine,” utemeljujejo na spletni strani NIJZ. Pri tem pa velja izpostaviti, da so ti delci različnih velikosti: od saj, ki jih vidimo s prostim očesom, do najmanjših ultrafinih nanodelcev. Od velikosti delcev je tudi odvisno, kako globoko v dihala prodrejo in kakšne posledice povzročajo. Najmanjši delci prodrejo najgloblje do pljuč in gredo naprej v kri. Manjši kot so, dlje v telo prodrejo in bolj so škodljivi.

Delci škodljivo vplivajo na več organov

“Osnova njihovega škodljivega delovanja je povzročanje vnetja. Z vdihavanjem pridejo v naša dihala in povzročajo draženje, poškodbe tkiva in vnetje. Najmanjši delci iz pljuč vstopajo v kri in se s krvjo odplavijo v različne organe: v srce, jetra, ledvice, možgane … ter tudi tam povzročajo vnetja in različne škodljive učinke,” opozarjajo na NIJZ.  Najpomembnejši škodljivi vplivi so tako na srce in žilje ter na dihala: povzročajo namreč vnetja dihalnih poti in pospešujejo nastanek astme. Pri dolgotrajnem delovanju povzročajo tudi spremembe v krvi in na žilju, ki imajo lahko za posledico pospešen proces ateroskleroze ter povečano nevarnost za nastanek krvnih strdkov in infarkta. Delce povezujejo tudi z nekaterimi nevrološkimi boleznimi ter s sladkorno boleznijo. Škodljivo vplivajo praktično na celo telo.

Da so ti delci tudi rakotvorni, poudarjajo na NIJZ in pojasnjujejo: “Onesnažen zrak, ki je posledica gorenja fosilnih goriv (nafta, premog, les, naftni derivati), sodi namreč v skupino snovi, ki dokazano povzročajo raka pri človeku.”

Najbolj ogroženi so tisti, ki so že bolni, starejši ljudje in majhni otroci

Bolniki z obstoječimi boleznimi srca in žilja ter dihal; starejši ljudje, majhni otroci; sladkorni bolniki, naštevajo pri NIJZ in dodajajo: “Ob zelo povečanih vrednostih delcev v zraku so najbolj ogroženi tisti, ki trpijo zaradi že obstoječih dihalnih in srčno-žilnih bolezni, saj se lahko njihova osnovna bolezen hitro poslabša.”

Kako ravnati v času povišanih ravni delcev v zraku?

Bivanje in fizično dejavnost na prostem je treba prilagoditi stopnji onesnaženosti zraka, izpostavljajo. “Ob povišanih koncentracijah delcev v zraku priporočamo zmanjšanje fizičnih aktivnosti, zlasti na prostem. Še posebej osebam, ki imajo že od prej težave z dihali, srcem in ožiljem ter drugim iz ogroženih skupin prebivalstva svetujemo, naj se na prostem gibajo takrat, ko je onesnaženost tekom dneva najnižja in se pri tem izogibajo bližini prometnic, izberejo naj park ali gozd. V času močno povišanih koncentracij svetujemo, da ostanejo doma,” svetujejo.

Pozornost v obdobju, ko so vrednosti delcev več dni presežene

“Še posebej smo na to pozorni v obdobjih, ko so vrednosti delcev več dni skupaj močno presežene (npr. v obdobjih nizkih temperatur, temperaturne inverzije ter brezvetrja, megle),” pravijo in dodajajo: “Zato je priporočljivo sprotno spremljati podatke o onesnaženosti zraka v Sloveniji, ki jih na svoji spletni strani redno objavlja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO).”

Kdaj se prezračuje bivalne prostore?

“Običajno smo svetovali, da prezračujemo takrat, ko je onesnaženost zraka zunaj najmanjša (npr. izven prometnih konic, ponoči). Ker pa smo v obdobju širjenja povzročiteljev respiratornih obolenj, vključno s povzročitelji covida-19 in gripe, poudarjamo, da je treba prostore, kjer se zadržuje veliko ljudi, učinkovito in stalno zračiti, saj zračenje bistveno prispeva k zmanjšanju širjenja okužb,” poudarjajo na NIJZ.

Odgovorno ravnanje za zmanjšanje onesnaženosti zraka

NIJZ našteva, kaj vse se da narediti: dobra izolacija stavb; kjer je le mogoče, se ogreva s centralnim daljinskim sistemom in čistejšimi viri energije; kjer za ogrevanje uporabljamo les, je pomembno pravilno kurjenje, redno čiščenje, vzdrževanje in servisiranje peči, da te dobro delujejo, da imajo dobro izgorevanje; če uporabljamo drva, naj bodo ta kakovostna, čista in pravilno posušena. “Kurjenje onesnaženega, lakiranega, barvanega lesa, smeti, tekstila, plastike je silno škodljivo. S tem povzročamo sproščanje strupenih snovi skozi dimnik, ki jih neposredno vdihavamo vsi, mi sami in naši otroci,” še izpostavljajo pri tem in dodajajo: “Tudi kurjenje v naravi, kot npr. v času spomladanskih čiščenj na vrtu, povzroča močno onesnaženje zraka, saj se pri gorenju in tlenju sprošča veliko škodljivih snovi v zrak.”

Uredništvo

See author's posts