07:54, ned, 28. Apr

Novembra bo končan prvi del urgentnega centra





V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so na začetku leta začeli graditi nov urgentni center. Po besedah predstojnika urgence Romana Koširja se bodo v začetku novembra že lahko preselili v prvi del novozgrajenega centra, zapleta pa se pri nabavi opreme. Čakajo tudi na dogovor o kadrovski organizaciji nove mreže nujne medicinske pomoči v državi.

Slika je simbolična
Slika je simbolična

“Gradbinci pospešeno zaključujejo prvi del, v katerega se bomo predvidoma v začetku novembra preselili iz prostorov, kjer zdaj delamo. Nato bodo lahko zaključili še ta drugi del,” je pojasnil Košir.

“Imamo pa nekaj težav z opremo. Del, ki je že bil razpisan, je v revizijskem postopku in zaradi sistema javnih naročil še pričakujemo zaplete. Za del opreme, ki bo skupen za vse slovenske urgence, pa še čakamo na razpis ministrstva. Pričakujemo, da bomo kljub sicer novim prostorom še vedno morali improvizirati, preden bomo lahko dokončno zaživeli v polno delujočem urgentnem centru,” je dodal.

Težave so tudi pri dogovarjanju glede bodoče kadrovske ureditve. Urgentna služba je tudi doslej bila locirana v kliničnem centru, a je tako kot drugod po Sloveniji organizacijsko pod okriljem zdravstvenega doma. Tako kot v ostalih nastajajočih urgentnih centrih po Sloveniji je tudi v Mariboru novi urgentni center zamišljen kot samostojna enota v bolnišnici, torej da se urgentno zdravstveno osebje iz zdravstvenega doma prezaposli v klinični center, s čimer pa se vodje zdravstvenih domov ne strinjajo, saj to zanje med drugim pomeni velik izpad dohodka.

Po Koširjevih besedah bo končno odločitev sprejelo ministrstvo za zdravje. “Čakamo novega ministra,” je dejal. Po njegovih ocenah je vzpostavitev celotne urgentne službe pod okriljem kliničnega centra najustreznejša rešitev. “Organizacijska shema dveh podjetij, ki urejata urgenco, je precej problematična tako zaradi stroke kot zaradi organizacije in sistema financiranja. Edino smiselno in logično je, da sodi urgentna služba v enem segmentu urgentnega centra pod UKC Maribor,” je dejal.

Takšna ureditev je po njegovih besedah najboljša za bolnike, saj se s tem odpravi nepotrebne napotitve od enega do drugega zdravnika, čakanje v različnih vrstah ter podvajanje pregledov. “Denar mora slediti pacientom, službo pa je treba organizirati tako, da je najbolje za paciente. Seveda pa razumem pomisleke druge strani, kar je posledica že desetletja nerešenega problema financiranja zdravstva,” je še povedal Košir.

Drugačnega mnenja je direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor Jernej Završnik. “Sprememb na ravni delovanja nujne medicinske pomoči v Mariboru ne pričakujemo, saj smo prav mi bili tisti, ki smo pred 14 leti predlagali selitev dela službe nujne medicinske pomoči iz dežurne ambulante, ki je bila locirana v prostorih Zdravstvenega doma Maribor, v prostore UKC Maribor, kjer je pacient lahko na enem mestu kompletno, kompleksno in kontinuirano oskrbljen brez nepotrebnih dodatnih prevozov,” je povedal za STA.

Ne vidi razloga za organizacijski prenos dejavnosti nujne medicinske pomoči pod okrilje UKC Maribor, “saj bi to v temeljih zamajalo delovanje zdravstvenega doma tako organizacijsko kot tudi finančno in bi pomenilo začetek konca delovanja Zdravstvenega doma Maribor”. “Pomenilo bi tudi slabitev osnovnega zdravstvenega varstva, za katerega se načeloma vsi tako zavzemamo,” je poudaril.

Po Završnikovih besedah je dosedanje delo nujne medicinske pomoči v sodelovanju s kliničnim centrom v Mariboru več kot vzorno, zato razlogov in potreb za kakršnekoli organizacijske spremembe ni. “Ključno sporočilo reorganizacije dela nujne medicinske pomoči naj ostane pacient in ne premeščanje enot iz ene organizacije v drugo,” meni.

V organizacijski enoti nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je trenutno zaposlenih 88 ljudi, ki bi se torej ob odprtju novega urgentnega centra morali prezaposliti v UKC Maribor. Prva faza novega urgentnega centra naj bi bila končana do konca leta, do sklenitve dogovora o organizaciji nove mreže nujne medicinske pomoči v državi pa bodo organizacijsko delovali po starem sistemu. Če bodo dobili zdravnike iz zdravstvenega doma, bo urgentni center največji oddelek UKC Maribor s skupno več kot 150 zaposlenimi.

Vir: STA

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.