Po petih letih obnove bo, ob Minoritskem samostanu in Letnemu avditoriju, za kulturne dogodke na voljo tudi prenovljena Minoritska cerkev. Prenovo so zaznamovale številne arheološke najdbe, ki so pokazale še bogatejšo zgodovino cerkve, kot je bilo prvotno pričakovano, in njen pomemben vpliv, ki ga je imela na razvoj mesta Maribor. Arheološka izkopavanja so pokazala vse predvidene faze uporabe od antike do novega veka. Kljub predvidenim najdbam so izkopavanja prinesla kar nekaj presenečenj, ki so razrila bogatejšo zgodovino cerkve, kot je bilo prvotno pričakovano. Z odkritimi temelji stebrov romanske bazilike, portala cerkve iz gotskega in kasneje baročnega obdobja, obiskovalec potuje skozi tri časovna obdobja.

Minoritska cerkev je prostor poln presenečenj, kar se je izkazalo že med obnovo. “In eno od presenečenj je tudi akustika. Šele prvi poskusi bodo pokazali, katere umetniške zvrsti bodo najlažje bivale v tem prostoru,” je ob slovesnem odprtju obnovljene cerkve na mariborskem Lentu povedal župan Andrej Fištravec. Cerkev, ki izhaja iz 12. stoletja, je bila vrsto let prazna, vse dokler niso pred dvema letoma s pomočjo evropskih sredstev začeli z njeno obnovo. V njej so uredili novo dvorano z okoli 300 sedeži, ki bo v prvi vrsti namenjena glasbeni dejavnosti, lahko pa tudi manjšim uprizoritvam in razstavam.

Namembnosti dvorane, ki po besedah župana predstavlja “čudovit spoj tradicije in moderne”, še niso točno določili, saj želijo najprej preizkusiti njene spodobnosti. “Krstili” so jo z nocojšnjim koncertom glasbenika z arabsko lutnjo oud Josepha Tawadrosa v okviru Festivala Maribor. “Ta sveti in zdaj posvetni prostor je nastajal skozi stoletja in tudi projekt obnove minoritskega kompleksa je nastajal skozi desetletja, zato se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali v tem projektu,” je dejal Fištravec.

Iz cerkvene ladje po besedah Teobalda Pajnika iz občinske projektne pisarne ni bilo tako zahtevno urediti koncertne dvorane, ker je ta akustično primerno dimenzionirana. Težje je bilo to novo funkcijo stavbe uskladiti z zahtevami varuhov kulturne dediščine, saj so šele med obnovitvenimi deli ugotovili, kaj vse se v cerkvi skriva. Naleteli so na številne pomembne najdbe, zaradi česar so se odločili urediti novo etažo pod dvorano, kjer so te najdbe razstavljene.

“Vsaka obnova spomenika je za nas praznik, sploh pa tako pomembnega spomenika, kot je minoritska cerkev, ki nam je odstrla toliko skrivnosti,” je povedala konservatorska svetovalka Alenka Horvat. Med arheološkimi raziskavami so med drugim ugotovili, da je cerkev mnogo starejša, kot so sprva mislili.

Obnova je tekla po načrtih arhitekturne pisarne Atelier, ki je prenovila že sosednji samostan, v katerega se je jeseni 2010 preselilo Lutkovno gledališče Maribor. Po besedah arhitekta Jurija Kobeta se je projekt zaradi novih odkritij nenehno spreminjal. “To je bil krasen proces dela, kjer so ti izzivi prihajali kar eden za drugim. To ni bil klasičen projekt, ki ga narišeš in se nato izvede, ampak je bilo delo sproti dodajano,” je pojasnil.

Zaradi nepričakovanih odkritij so morali prerazporejati razpoložljiva sredstva, največkrat na račun opreme za dvorano. Kljub temu Kobe meni, da je nova koncertna dvorana velika pridobitev za nacionalno kulturo, ne le Maribor.

Po obnovi samostana, postavitvi zunanjega avditorija in zdaj ureditvi koncertne dvorane v cerkvi ostajata na območju nekdanjega minoritskega kompleksa nedokončana še trg in sosednja hiša, ki so jo nekoč imenovali Tri babe. V njej je predvidena ureditev blagajne, prodajalne, sanitarnih prostorov in garderobe. “Predvsem slednji tukaj strašno umanjkajo, zato je res potrebno vložiti vso energijo, da se tudi to kmalu uredi,” je povedal Kobe.

Dokler dvorana ne dobi svoje blagajne, sanitarij in garderobe, bodo obiskovalci koristili te prostore v lutkovnem gledališču, ki je tudi upravitelj nove dvorane.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts