Sladkorna bolezen prizadene veliko ljudi vseh starosti in zbolevajo vedno mlajši. Z ukrepi za zdrav način življenja, z zgodnjim odkrivanjem in z zagotavljanjem dostopne in kakovostne zdravstvene obravnave lahko pomembno prispevamo k preprečevanju te bolezni oziroma odložimo njen pojav na kasnejši življenjsko obdobje, k boljšim izidom zdravljenja in k večji kakovosti življenja bolnikov s sladkorno boleznijo.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so izdali dve elektronski publikaciji, in sicer 1. skrajšano in dopolnjeno elektronsko verzijo »Ožjega nabora kazalnikov za spremljanje obvladovanja sladkorne bolezni v Sloveniji« in »Obvladovanje sladkorne bolezni – ključni podatki za leto 2019«

O bremenu sladkorne bolezni

V Sloveniji ugotavljamo naraščanje pogostosti sladkorne bolezni, ki je ena od najpogostejših kroničnih bolezni in njena pojavnost narašča s starostjo, so zapisali na NIJZ. Kar 65 % ljudi starih nad 65 let ima več kot eno kronično bolezen in med najpogostejšimi je prav sladkorna bolezen. Razloge za to lahko pripisujemo demografskem staranju, daljši življenjski dobi ter manjši umrljivosti splošnega prebivalstva in bolnikov s sladkorno boleznijo, večjemu deležu odkrite sladkorne bolezni (zlasti, kjer poteka aktivno presejanje) in izboljšanem zdravljenju ter večji razširjenosti dejavnikov tveganja (npr. debelost, zmanjšana telesna dejavnost, nezdravo prehranjevanje itd).

Breme sladkorne bolezni se povečuje. Redno in sistematično zbiranje podatkov in njihova nadgradnja omogočata na podlagi informacij osnovano načrtovanje ukrepov in aktivnosti za boljše obvladovanje sladkorne bolezni v okviru Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010-2020 oziroma Nacionalnega plana za obvladovanje sladkorne bolezni 2020-2030. Število oseb z znano sladkorno boleznijo se v Sloveniji veča in je bilo v letu 2019 ocenjeno na 136.911. Delež sladkorne bolezni v Sloveniji je ocenjen na 8,2 %. Najpogostejša sladkorna bolezen je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima devet bolnikov od desetih. Zanjo je značilno, da krvni sladkor narašča počasi, tekom let, brez kakršnihkoli težav, tako da oboleli sploh ne ve, da ima sladkorno bolezen.

Sladkorna bolezen v času epidemije covid-19

V letu 2020 je COVID-19 zamajal zdravstveno oskrbo kronično bolnih in akutnih ne-COVID-19 stanj in prekinil izvajanje programov krepitve zdravja in preventivnih pregledov za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni. Ker osebe s sladkorno boleznijo sodijo med posebej ogrožene, je NPOSB 2020-2030 ključen razvojni dokument, ki bo na primeru sladkorne bolezni kot modelne bolezni podpiral in razvijal ukrepanje na podlagi informacij, širjenje znanja in dobrih praks, krepil zmožnost za predvidevanje in obvladovanje nenačrtovanih, nepredvidenih dogodkov, krepil in razvijal sodelovanje med različnimi akterji, razvijal ukrepe in vrednote, ki so socialno sprejemljive, prispeval k varovanju duševnega zdravja prebivalstva in zdravstvenih delavcev, krepil fleksibilizacijo zdravstvenih kapacitet ter podpiral zagotavljanje ukrepov krepitve zdravja, preprečevanja in zgodnjega odkrivanja sladkorne bolezni ter kontinuitete oskrbe sladkorne bolezni ob hkratnem obvladovanju COVID 19. Dr. Jelka Zaletel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je ob tem povedala: »Predstavljen je bil pojem odpornosti zdravstvenega sistema, ki mora biti na šok pripravljen. Dogajanje v zvezi z epidemijo COVID-19 je tako tipičen primer na podlagi katerega država in zdravstveni sistemi na novo zasnujejo elemente, ki lahko krepijo njihovo odpornost v prihodnje, tudi za primere drugih šokov v prihodnosti.«

Del nujno potrebne transformacije zdravstvenega sistema gre v vse večjo digitalizacijo in postopke v povezavi s telemedicino oziroma telezdravjem, pri čemer je nove digitalne zdravstvene storitve treba ocenjevati glede na cilje zdravstvenega sistema, ki so kakovost storitve, dostopnost do storitve, učinkovitost te storitve in pravičnost, kadar gre za razporejanje virov glede na potreb populacije.

Uredništvo

See author's posts