22:35, pon, 17. Jun

Odmeva vprašanje predčasnih volitev





Tudi danes, ko je v DZ padla vlada Alenke Bratušek, odmeva vprašanje predčasnih volitev. Po ocenah pravnikov so te mogoče tudi julija, kar večine nekdanjih vladnih partneric ne moti, saj se zavzemajo za čim prejšnjo vlado s polnimi pooblastili. Še vedno pa se v DZ ni polegel prah po razkolu PS in prestopih poslancev med poslanskimi skupinami.

Predsednik republike Borut Pahor je po sredinem srečanju z ustavnimi pravniki sporočil, da je edini ustavnopravno neprimeren mesec za volitve in volilna opravila mesec avgust. Volitve so verjetno nemogoče junija, bolj verjetne pa julija.

Slika je simbolična
Slika je simbolična

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Jani Möderndorfer poudarja, da se bo glede datuma volitev izkristaliziralo šele takrat, ko bo Pahor odločil in razpisal volitve.

Na vprašanje volilne udeležbe na morebitnih julijskih volitvah pa med drugim odgovarja, da to ni povezano in da morajo biti volitve čim prej, kot je možno po zakonodaji. Sam se boji, da ni težava v tem, ali hočemo imeti volitve junija, julija ali avgusta, pač pa so težava špekulacije. Po njegovem prepričanju se bo potem, ko bo Pahor razpisal volitve, našel nekdo, ki bo vložil odlok v ustavno presojo.

Osebno meni, da je v tem mandatu nemogoče sestaviti novo vlado. Odločevalci v tem procesu pa po njegovih ocenah niso več poslanci.

Tudi podpredsednik SD Dejan Židan je dejal, da si v stranki želijo čim prejšnje predčasne volitve. V vsakem primeru pa je po njegovih besedah stanje neobičajno, saj bodo v času počitnic ali volitve ali pa predvolilna kampanja. “Mi je pa bilo včeraj všeč mnenje enega od ustavnih pravnikov, ki je povedal, da država deluje 12 mesecev na leto po ustavi. To dejansko drži,” je dodal.

Po mnenju prvaka DL Gregorja Viranta morajo biti volitve čim prej, saj bi bilo najbolj nedržavotvorno “vleči to agonijo z vlado, ki lahko opravlja le tekoče posle recimo še devet mesecev”. Če bodo v ospredju interesi države in ne strankarske kalkulacije, je Virant prepričan, da bodo volitve v prvi polovici julija. Vsaka koalicija, ki bi morda zdaj nastala v DZ, pa bi bila po njegovih besedah izrazito nenačelna in bi imela le en, nelegitimen interes: kako bi si poslanci za čim dlje podaljšali svoje službe.

“Država nima časa čakati,” pa je dejal vodja poslancev DeSUS Franc Jurša, ki prav tako poudarja, da mora biti brez vlade s polnimi pooblastili čim manj časa. Res se sicer zna zgoditi, da bo zaradi volitev v poletnem času udeležba manjša, a je vseeno boljše to, kot pa da se volitve zamika v jesenski del, je pristavil.

Vodja poslancev PS Jožef Kavtičnik pa je pojasnil, da bodo podprli vse tisto, kar bo v korist trenutnim razmeram. V stranki so pripravljeni iti na volitve takoj, ko bo to omogočeno, so pa za to, da bi volitve izražale mnenje čim večjega števila ljudi. Na vprašanje, ali torej ne bi bili zadovoljni z volitvami v poletnem času, pa je odgovoril, da je veliko odvisno od odločitve Pahorja in da verjame, da se bo odločil v korist države in tako, kot je najbolj prav.

Tik pred volitvami pa se ustanavljajo tudi nove stranke. Da potekajo aktivnosti za ustanavljanje stranke pod vodstvom Bratuškove, je danes vnovič potrdil tudi Möderndorfer.

V luči odcepitve od PS se odpira vprašanje financiranja te stranke in nove poslanske skupine. Möerndorfer je pojasnil, da je PS stranka, ki ima finance in vse ostaja enako. Pri poslanski skupini pa se sredstva delijo glede na število poslancev in je “matematika preprosta”.

Na vprašanje, ali je bilo po razkolu poslanske skupine PS zaznati pritiske na poslance ob prehodih iz ene v drugo poslansko skupino, je Möderndorfer odgovoril, da nanj osebno ni pritiskal nihče. Meni, da niti ni bilo potrebe za to. Priznal pa je, da so mu nekateri poslanci povedali, “da so jih nagovarjali in tako naprej”.

Poslanec Jože Velikonja se je poleg Saše Kos vrnil v poslansko skupino PS. Pojasnil je, da je iz poslanske skupine PS izstopil zato, ker je imel namen podpirati vlado Alenke Bratušek, a so se z njenim odstopom zadeve spremenile in “na lokalni ravni nismo želeli zgodbe zaključiti podobno kot s stranki na državni ravni, torej smo se odločili ali gremo skupaj naprej ali skupaj ven”.

Vir: STA

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.