Po letu dni premora je znova zaživela spletna stran projekta Evropska prestolnica kulture (EPK), ki jo je leta 2012 gostil Maribor s partnerskimi mesti. Spletno mesto www.maribor2012.info naj bi bil eden od korakov k uresničitvi trajnostne naravnanosti projekta.

Potem ko je z zaključkom projekta EPK konec leta 2012 prenehala delovati spletna stran zavoda Maribor 2012, je s februarjem letos začela delovati informativna spletna stran www.maribor2012.info.

“Zaradi vrste aktivnosti, ki sledijo zaključevanju projekta, opredeljevanju nasledstva EPK 2012 in nadaljnjemu razvoju, se je pokazala potreba za vzpostavitev informativnega spletnega mesta www.maribor2012.info,” je v današnjem sporočilu za javnost zapisal upravitelj zavoda Maribor 2012 v likvidaciji Sašo Drobnak.

Cilj spletnega mesta je, da postane vozlišče ključnih informacij o nadaljnjem kulturnem razvoju Maribora in partnerskih mest, ki temelji na dediščini EPK 2012. “Spletno mesto je vir informacij o vsem, kar delamo v zadnjem letu, in upamo, da se bo projekt nadaljeval tudi s pomočjo naslednikov po končanem postopku za prenehanje zavoda Maribor 2012. Delovati želimo transparentno in razvojno tako do vseh deležnikov v postopku prenehanja zavoda Maribor 2012 kot tudi do javnosti, ki ji moramo zagotoviti vpogled v nasledstvo in prenos dediščine doslej največjega kulturnega projekta,” je še dodal Drobnak.

Vsebinska zasnova spletnega mesta združuje dogajanje v času pred letom 2012, čas kulturne prestolnice in današnji čas z nakazovanjem prihodnosti projekta v treh vsebinskih sklopih.

Na spletni strani je med drugim objavljeno končno poročilo nadzorne komisije zavoda Maribor 2012, v katerem piše, da so bile med pregledom izvedbe programa EPK ugotovljene nepravilnosti pri 11 projektih v skupni vrednosti 144.400 evrov. Med večjimi so projekti Oder med nebom in zemljo, Črne maske ter Vojna in mir. Pri prvem so ugotovili presežno sofinanciranje stroškov s strani zavoda Maribor 2012, pri drugih dveh pa nenamensko rabo sofinanciranih sredstev.

Največ sredstev (57.600 evrov) bo moral vrniti producent Pandur.Theaters režiserja Tomaža Pandurja, katerega projekt Vojna in mir je zavod Maribor 2012 sofinanciral s 85.000 evri in je nastal v koprodukciji s Hrvaškim narodnim gledališčem (HNK) iz Zagreba. “Medsebojna razmerja se trenutno rešujejo po sodni poti, vendar ta ne izključuje možnosti za sporazum,” je glede tega primera za STA povedal Drobnak. Sporazumno rešitev si prizadevajo najti tudi s producentom SNG Opera in balet Ljubljana za projekt Črne maske, ki bi moral vrniti 34.000 evrov.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts