15:47, sob, 18. Maj

Po ugotovitvah revizije računskega sodišča vlada ni poskrbela za enotno izplačevanje dodatkov zaradi epidemije covida-19





Računsko sodišče je v reviziji izplačevanja dodatkov zaradi epidemije covida-19 ugotovilo, da vlada ni poskrbela za enotno ureditev dodatka za delo v rizičnih razmerah in dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Na podlagi ugotovitev je vladi in ministrstvu za notranje zadeve podalo priporočila 4e5za izboljšanje poslovanja.

Računsko sodišče je v reviziji, ki je objavljena na spletni strani sodišča, preverjalo pravilnost izplačevanja dodatkov zaradi epidemije covida-19 v obdobju od 1. marca 2020 do 30. junija 2021 pri vladi, generalnem sekretariatu vlade in štirih ministrstvih.

Generalnemu sekretariatu vlade in ministrstvu za javno upravo je računsko sodišče izreklo pozitivno mnenje, vladi, ministrstvu za notranje zadeve, ministrstvu za obrambo in ministrstvu za zdravje pa mnenje s pridržkom.

V reviziji je računsko sodišče namreč ugotovilo, da vlada, ki jo je takrat vodil Janez Janša, ni poskrbela za enotno ureditev izplačevanja dodatka za delo v rizičnih razmerah in dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, prav tako ni opredelila pojma nadpovprečna ogroženost in pojma prekomerna obremenjenost zaradi obvladovanja epidemije.

Vlada tudi ni preverila, ali ministrstva svoje naloge v zvezi z izplačevanjem dodatkov izvršujejo usklajeno

“Zaradi navedenega nista bili zagotovljeni enotnost in primerljivost izplačil dodatkov med zaposlenimi pri različnih proračunskih uporabnikih na primerljivih delovnih mestih, nekateri zaposleni pa so prejeli dodatek za nevarnost in posebne obremenitve tudi za redno delo,” navaja računsko sodišče.

Prav tako vlada postavitve enotnih okvirov za določitev izplačevanja obeh dodatkov ni naložila ministrstvu za javno upravo kot pristojnemu na področju plačnega sistema v javnem sektorju.

Računsko sodišče je pri več revidirancih ugotovilo nepravilnosti, saj so bili splošni in individualni akti, ki so bili podlaga za izplačilo dodatkov, izdani prepozno ali pa individualni akti o določitvi višine dodatka za nevarnost in posebne obremenitve niso bili izdani, pogoj prekomerne obremenjenosti zaradi obvladovanja epidemije ni bil izkazan ter delovni čas javnih uslužbencev ni bil evidentiran, zaradi česar je prihajalo do napačnih obračunov dodatkov.

Računsko sodišče je vladi in ministrstvu za notranje zadeve podalo priporočila za izboljšanje poslovanja. Vladi so tako priporočili, naj zagotovi, da bodo vladni proračunski uporabniki v primeru izrednih razmer pravočasno sprejeli splošne akte na podlagi interventne zakonodaje in vladnih usmeritev.

Prav tako so ji priporočili, naj zagotovi, da bodo tudi v izrednih razmerah primerljivo, glede na ogroženost primerljivih delovnih mest, opredeljeni pogoji za izplačila proračunskih sredstev, s čimer bo omogočeno spremljanje namenskosti porabe sredstev in izvajanje nadzora nad izplačili.

Kot je razvidno iz revizije, so vlada, generalni sekretariat vlade in ministrstva skupaj z organi v sestavi v letu 2020 in prvi polovici 2021 zaposlenim sicer skupaj izplačali za 107.227.833 evrov dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije covida-19 in dodatka za delo v rizičnih razmerah.

Največ dodatkov zaposlenim je bilo v obdobju od začetka epidemije do 30. junija 2021 izplačano na ministrstvu za notranje zadeve (dobrih 60,1 milijona evrov oziroma 56 odstotkov) in na ministrstvu za obrambo (skoraj 28 milijonov evrov oziroma 26 odstotkov), najmanj pa na ministrstvu za kulturo (3265 evrov).

vir: sta

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.