14:54, pon, 4. Mar

Pokrajinski arhiv Maribor slovesno zaključuje praznovanje 90-letnice





Pokrajinski arhiv Maribor bo danes s svečano akademijo zaključil letošnje praznovanje 90-letnice svojega delovanja. Devetindvajsetega aprila 1933 je bil namreč sprejet Poslovnik Banovinskega arhiva v Mariboru, s čimer je bila ustanovljena arhivska institucija z nalogo ohranjanja arhivskega gradiva na območju Štajerske, Koroške in Prekmurja.

Pozdravni nagovor na nocojšnji prireditvi v Minoritski cerkvi bodo imeli direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor Nina Gostenčnik, župan Saša Arsenovič in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar.

Slavnostna govornica bo nekdanja direktorica Slavica Tovšak, ki je Pokrajinski arhiv Maribor vodila med leti 2000 in 2011. V času njenega vodenja je arhiv začel reševati prostorsko problematiko, s selitvijo arhivskega gradiva iz različnih lokacij na eno lokacijo v Mariboru, uredili so tudi prostore za obe enoti arhiva v Ravnah na Koroškem in Dolini pri Lendavi.

Tradicija zbiranja, ohranjanja in varovanja arhivskega gradiva na območju Pokrajinskega arhiva Maribor je sicer mnogo starejša kot sama institucija. Leta 1903 so slovenski izobraženci v Mariboru ustanovili Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko, katerega idejni vodja je bil Franc Kovačič in pod njegovim vodstvom je društvo vzpostavilo znanstvene temelje tako za knjižnico kot tudi arhiv in muzej v Mariboru.

“V letu 2023 lahko torej obeležujemo dva jubileja: 90-letnico ustanovitve arhiva in 120-letnico organiziranega zbiranja arhivskega gradiva,” pojasnjuje sedanja direktorica Gostenčnik.

Sedež Pokrajinskega arhiva Maribora je na Glavnem trgu 7 v Mariboru, kjer so letos odprli še prenovljene prostore razstavišča oz. predavalnice in sprejemne pisarne. Poleg tega sta še enoti v Ravnah na Koroškem in Murski Soboti.

“Dvajset zaposlenih skrbi za kar 17 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki priča o zgodovini območja, za katerega je arhiv pristojen. Najstarejši dokument, ki ga hranimo v arhivu, je nastal leta 1246, izpostavimo pa lahko še veliko zbirko listin, obsežno fototeko in fonde ter zbirke, ki se nanašajo na vsa področja naših življenj. V arhiv namreč prevzemamo arhivsko gradivo uprave, pravosodja, vzgoje in izobraževanja, kulture, znanosti, zdravstva in socialnega varstva ter gospodarstva, hranimo pa tudi gradivo posameznikov in družin,” je pojasnila Gostenčnik.

Dokumenti v arhivu niso uporabni le za raziskovanje zgodovine, ampak jih potrebujejo posamezniki, med drugim ko urejajo lastniška razmerja ali potrebujejo izgubljena spričevala. Letno imajo v tem drugem največjem regionalnem arhivu v Sloveniji okoli 2000 takšnih uporabnikov. Pripravljajo tudi predstavitve in delavnice za šolarje in druge dogodke za širšo javnost, v zadnjih letih pa veliko pozornosti namenjajo digitalizaciji arhivskih dokumentov.

vir: sta

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *