21:55, sre, 21. Feb

Poletni jedilnik si lahko popestrite z jagodičevjem





Jagodičevje poleg sladkorjev, kislin in prehranske vlaknine vsebuje veliko vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi. Zaradi prijetnega sladko-kislega okusa ga imajo radi tako odrasli kot otroci in je priljubljena osvežitev poletnega jedilnika. Lahko ga naberemo v naravi, na gozdnih jasah in zaraščenih travnikih, odlično uspeva v nasadih in na domačih vrtovih. Nekatere vrste obrodijo tudi v loncih. Uspeva od pomladi do pozne jeseni in je kakovosten vir hranil, ki ugodno vplivajo na naše zdravje.

Slika: Pixabay.com

Uživajte ga veliko, izbirajte pestro
Jagodičevje vsebuje raznovrstne spojine, ki imajo antioksidativni učinek. Eni najpomembnejših naravnih antioksidantov so fenolne spojine, med katerimi so v jagodičevju najpogostejši antocianini. Odgovorni so za značilno rdečo, vijoličasto in modro barvo. Intenzivna obarvanost pomaga tudi pri razmnoževanju rastline, saj privablja živali, ki raznesejo semena in s tem poskrbijo za širitev vrste. Vsebnost različnih fenolnih spojin v jagodičevju je med drugim odvisna od vrste, lokacije rasti in zrelosti ob pobiranju, divje rastoče jagodičevje jih večinoma vsebuje več. Biorazpoložljivost (dostopnost za naš organizem) fenolnih spojin iz jagodičevja je praviloma manjša, kot je njihova vsebnost v sadežih, zato je priporočljivo uživati čim bolj pestro paleto različnih sadežev in si s tem zagotoviti dovolj velik vnos teh rastlinskih antioksidantov.

Jagodičevje je tudi dober vir vitamina C (askorbinska kislina), vsebuje nekaj vitamina E in betakarotena (provitamin A), ki so prav tako dobri antioksidanti, ter vitamina K. Vsebuje še minerale, kot so kalij, kalcij, magnezij in fosfor, ter naravno prisotne sladkorje (prevladujeta fruktoza in glukoza), je tudi bogat vir topne in netopne prehranske vlaknine.

Foto: Pixabay.com

Bolje zamrznjeno kot sveže s trgovskih polic
Raziskave kažejo, da kakovost zamrznjenega jagodičevja ni nič slabša od svežega. Celo nasprotno, zamrznjeno jagodičevje lahko v primerjavi s svežim ohrani več vitaminov, mineralov in fenolnih spojin. Sveže namreč pogosto pripotuje od daleč, obrano je nezrelo, čaka v skladišču in nato še v našem hladilniku ali na pultu. Jagodičevje, ki je namenjeno zamrzovanju, pa je obrano šele, ko zares dozori, in je praviloma zamrznjeno še isti dan.

Vseeno jagodičevja v zamrzovalniku ne smemo hraniti predolgo. Študije kažejo, da v prvih 4 do 6 mesecih zamrzovanja pri minus 18 °C ni večjih sprememb v vsebnosti fenolnih spojin, medtem ko se začne njihova vsebnost po šestih mesecih hitro zmanjševati. Doma nabrano jagodičevje, pakirano v polietilenske vrečke ali plastične škatle, za optimalno ohranjanje antioksidativnih lastnosti v zamrzovalniku hranite največ 6 mesecev. Najbolje se bodo ohranile borovnice.

Opazili smo, da je rok uporabe zamrznjenega sadja v trgovini tudi dve leti. Metode industrijskega zamrzovanja so sicer bolj učinkovite in se ohrani več antioksidantov, vseeno se vsebnost fenolnih spojin pri minus 18 °C v domačem zamrzovalniku enako hitro zmanjšuje. V trgovini zato izbirajte izdelke s čim daljšim rokom uporabe, a sadje porabite čim prej.

Žal odmrznjeno jagodičevje ne ohrani vseh senzoričnih lastnosti. Manj primerno je za samostojno uživanje, medtem ko se odlično poda različnim mlečnim izdelkom (skuta, jogurt, skyr) v kombinaciji s kosmiči za zajtrk, uporabimo ga lahko v smoothijih, sadnih solatah in različnih sladicah.

Toplotna obdelava zmanjšuje antioksidativno učinkovitost
Študije kažejo, da naj bi se vsebnost fenolnih spojin in vitamina C ter s tem antioksidativna učinkovitost zelo dobro ohranila med pravilnim sušenjem, najbolje pri liofiliziranem jagodičevju (zamrznjeno in posušeno), saj temperature med sušenjem niso visoke. Med predelavo jagodičevja v marmelade in sokove se antioksidativna učinkovitost sadja počasi zmanjšuje, odvisno od temperature in časa obdelave, toda zadnje študije kažejo, da je vsebnost spojin z antioksidativnimi učinki tudi v marmeladah, ki jih lahko kupimo v trgovinah, še vedno velika.

Zakaj je pomemben vnos antioksidantov?
Antioksidanti branijo telo pred oksidativnim stresom oziroma prostimi radikali, ki nastajajo kot stranski produkt različnih fizioloških procesov. Deloma nastajajo naravno, veliko jih lahko nastane zaradi izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju (rentgen, radioaktivne snovi) in zaradi vnosa različnih telesu tujih snovi, kot so pesticidi, umetna barvila, konzervansi, zdravila, katran. Prosti radikali sprožajo številne neželene kemijske reakcije in s tem poškodujejo naše celice, kar je lahko vzrok za nastanek številnih bolezni in za hitrejše staranje organizma.

Rastlinske spojine z antioksidativnim učinkom (antioksidanti) so v vsem sadju in zelenjavi v različnih količinah, vendar po vsebnosti izstopa prav jagodičevje. Pomen antioksidativnega delovanja fenolnih spojin, zlasti iz drobnega barvitega sadja (jagodičevja), za preprečevanje in zmanjšanje tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, diabetesa, raka in debelosti poudarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Foto: Pixabay.com

Raje na vrt kot v gozd
Slovenija je bogata z gozdovi in travniki, zato lahko kar nekaj jagodičevja naberemo v naravi. Pri nabiranju moramo biti nadvse pazljivi, saj s tem v naravnem okolju jemljemo hrano živalim, pogosto poškodujemo rastline, ki jih obiramo, in pohodimo druge. Z intenzivnim nabiralništvom rušimo ravnovesje v naravi, zato jagodičevje, če le imamo možnost, raje zasadimo na domačem vrtu ali na balkonu.

Če si boste med sprehodom po gozdu vseeno zaželeli jagodičevja, boste maline našli predvsem na sončnih posekah in ob robovih gozdov, borovnice na kislih tleh, brusnice v visokogorju, jagode v gozdovih po celi Sloveniji, robide pa predvsem na Primorskem. Privoščite si največ pest ali dve, preostalo pustite gozdnim živalim.

Tudi domače vrste jagodičevja so “super živilo”
Poleg nam že dolgo poznanih vrst jagodičevja po svetu gojijo še mnoge druge. V zadnjem času so se nekatere vrste pojavile tudi pri nas, predstavljajo jih kot “super živila” – na primer jagode goji, aronija, acerola in jagode acai. Imajo izrazito velike vsebnosti nekaterih spojin, zaradi kompleksnosti raziskav pa biorazpoložljivost, tako kot pri preostalem jagodičevju, še ni določena. Njihov okus je drugačen, pri nekaterih trpek, zato marsikomu neprijeten. Aronijo in jagode goji lahko gojimo tudi pri nas, medtem ko jagode acai in acerola uspevajo le v tropskem podnebju.

Tudi domače vrste vsebujejo obilo koristnih snovi. Če so vzgojene lokalno ali celo na domačem vrtu, jih lahko obiramo, ko so popolnoma zrele in tako kar najbolj izkoristimo vse pozitivne učinke, ki jih imajo.

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *