Poslanci izglasovali vlaganje v Slovensko vojsko, opozicija meni, da bi morale med epidemijo biti prioritete drugačne, Levica napoveduje referendum

Koordinator Levice Luka Mesec napoveduje, da bodo že v soboto začeli zbirati 2500 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega referenduma o Zakonu o investicijah v Slovensko vojsko (SV), ki ga je DZ sprejel danes. Zakonu nasprotujejo tudi LMŠ, SD in SAB, aktivno sodelovanje pri referendumskih postopkih pa napoveduje le SD.

Vir: Facebook stran Slovenska vojska

DZ je z 48 glasovi za in 36 proti ob 85 navzočih sprejel Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v SV v letih od 2021 do 2026. Zakon predvideva 780 milijonov evrov dodatnih sredstev za vojaške naložbe v prihodnjih šestih letih, od tega večino za nakup oklepnih vozil in za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine. V štirih opozicijskih strankah so zakonu nasprotovali, ker bi po njihovih navedbah v času epidemije novega koronavirusa morala biti prioriteta vlade vlaganje v blaženje zdravstvene, socialne in gospodarske krize, in ne vlaganje v vojsko.

Luka Mesec: čas za nakup orožja ne bi mogel biti slabše izbran

Po Mesečevih ocenah čas za nakup orožja ne bi mogel biti slabše izbran, saj je Slovenija sredi največje zdravstvene in socialne krize. Zatrdil je, da v Levici niso proti vojski, a bi morala biti nabava orožja zadnja prioriteta vlade. “Investirati moramo v zdravje, socialno varnost in obnovo družbenih odnosov. Vlada nam odreka investicije v številne stvari, ki bi jih krvavo potrebovali v tem trenutku,” je pojasnil Mesec.

Marjan Šarec: sprejem Zakona o investicijah v SV sredi epidemije je slab znak državljanom

Tudi po ocenah prvaka LMŠ Marjana Šarca je sprejem zakona o investicijah v SV sredi epidemije slab znak državljanom, s čim se ukvarjajo in kaj so prioritete vlade. Opozoril je tudi, da za nakup vojaške opreme ne potrebujejo posebnega zakona, “sploh ne takega, ki bo zavezal vse naslednje vlade”. “Prav tako ga ne potrebujemo, ker ne zaupamo, da bodo v vladi znali te nakupe izvesti tako, da ne bomo spet gledali kakšne orožarske afere,” je dodal Šarec.  V LMŠ tudi ocenjujejo, da je predlog Levice za referendum popolnoma upravičen. Minister za obrambo Matej Tonin naj najprej zagotovi zaščitno opremo helikopterskim posadkam, je pozval Šarec.

Tanja Fajon: “Danes bi morali denar vlagati v zdravstvo, socialo, gospodarstvo, kulturo” 

Tudi predsednica SD Tanja Fajon ne razume vlade, kako lahko sploh razmišlja o tako visoki investiciji v vojsko v času epidemije. “Danes bi morali denar vlagati v zdravstvo, socialo, gospodarstvo, kulturo,” je prepričana Fajonova. Strinja se, da potrebujemo investicije v vojsko, a so po njenem mnenju bistvene prioritete. Po ocenah Fajonove morajo imeti državljani pravico, da o tem odločajo na referendumu, zato bo SD aktivno sodelovala pri referendumskih postopkih.

Alenka Bratušek: “Najprej zdravstvo, sociala in gospodarstvo, potem pa tudi nujne investicije za SV”

V SAB poudarjajo, da ne odrekajo ustavne pravice do referenduma. A kljub nestrinjanju s tako visoko vojaško investicijo v času epidemije ne podpirajo referenduma o tem zakonu. Kot je pojasnila predsednica stranke Alenka Bratušek, je treba namreč SV, če jo imamo, zagotoviti opremo. A obenem opozarja na prioritete: “Najprej zdravstvo, sociala in gospodarstvo, potem pa tudi nujne investicije za SV. A tega ni za 780 milijonov evrov.” Opozorila je še na zadolževanje vlade v zadnje pol leta, “z dodatnimi 780 milijoni evrov bo ta nivo zadolževanja še veliko večji”.

Matej Tonin: “Kot lev se bom boril, da izdatki za zdravstvo v zdravstveni blagajni čim prej dosežejo 40 odstotkov državnega proračuna.”

Tonin je danes izrazil zadovoljstvo, da je DZ potrdil zakon, ki namenja en odstotek državnega proračuna za investicije v varnost. Hkrati pa je na Twitterju dodal: “Kot lev se bom boril, da izdatki za zdravstvo v zdravstveni blagajni čim prej dosežejo 40 odstotkov državnega proračuna.”

Pogoji za referendum

Rok za zbiranje podpisov za začetek referendumskih postopkov je sedem dni, nato pa predsednik DZ razpiše 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov za zahtevo za razpis referenduma. Vlada je sicer državnemu zboru že predlagala sprejem sklepa, da referendum o tem zakonu ni ustavno dopusten. Ministrstvo za obrambo je to podkrepilo s pridobljenim pravnim mnenjem. Če bo DZ sprejel sklep o nedopustnosti referenduma, pa Mesec napoveduje, da se bodo obrnili na ustavno sodišče. DZ bo, če bodo izpolnjeni pogoji, o nedopustnosti referenduma odločal na izredni seji.

Če bi DZ prejel od državnega sveta obvestilo, da ne bo zahteval veta, ali pa bi DZ ponovno potrdil zakon na podlagi vloženega veta, bi državni zbor v čim krajšem času odločal o predlogu vladnega sklepa, da je referendum o tem zakonu nedopusten. Tudi če bi bila v tem obdobju vložena pobuda za razpis referenduma, se s sprejetjem tega sklepa šteje, da ni bila vložena, sledi iz 4. odstavka 21. a člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi.

Če se državni svet v sedemdnevnem roku po sprejetju zakona ne odzove glede na svoje pristojnosti, je pa v DZ vložena pobuda za začetek postopkov za referendum, DZ o predlogu sklepa o nedopustnosti referenduma odloča takoj po izteku sedemdnevnega roka po sprejetju zakona. Če ni ne pobude za referendum ne odziva DS, postane predlog sklepa o nedopustnosti referenduma brezpredmeten, zakon pa gre v razglasitev osmi dan po sprejetju.

Vir: STA

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV