Na današnji seji Državnega zbora so predstavniki večine poslanskih skupin izrazili odklonilno stališče do predloga SDS o ponovni uvedbi naborništva. SDS kot predlagateljica je ocenila, da je predlog novele Zakona o vojaški dolžnosti primeren za nadaljnjo obravnavo, poleg nje so tako menili še v DeSUS in SNS. Glede na izid bi lahko predlog že ob prvem branju končal svojo pot.

Poslanec SDS Žan Mahnič je sicer spomnil na kadrovske cilje, ki si jih je država zastavila ob izidu referenduma o vstopu Slovenije v zavezništvo Nato. Takrat so predvidevali 8000 pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske, ob tem pa še 2000 pripadnikov pogodbene rezerve in 15.000 pripadnikov prostovoljne rezerve. Kasneje so v doktrini o vojaški strateški rezervi predvideli skupaj 25.000 pripadnikov strateške rezerve.

V Slovenski vojski je zdaj približno 6300 pripadnikov stalne sestave, njihovo število pa upada. Zaradi tega v SDS menijo, da bi bilo treba za srednjeročno obdobje ponovno uvesti šestmesečno služenje vojaškega roka. S tem bi lahko pridobili tudi kader, ki bi lahko služil v stalni sestavi.

V vladi, ki zdaj opravlja tekoče posle, predloga novele ne podpirajo. Državna sekretarka na obrambnem ministrstvu Nataša Dolenc je poudarila, da bi predlogi za popolnjevanje Slovenske vojske morali temeljiti na podrobni analizi stanja in posledic predlaganih rešitev. Odklonilno stališče do predloga pa so danes izrazili tudi predstavniki večine poslanskih skupin. Poslanec LMŠ Robert Pavšič je omenil, da bi se bilo smiselno pogovarjati o uvedbi posameznih oblik naborniškega sistema, “vendar se tovrstni posegi v družbeni sistem ne morejo narediti čez noč, pač pa ob poglobljeni javni razpravi.” Poslanec SD Samo Bevk pa je izpostavil, da bi bilo treba opraviti poglobljeno razpravo in presoditi, ali je obrambni sistem sposoben zagotoviti kakovostno izobraževanje nabornikov, ustrezno namestitev in opremo, zadostna sredstva, ki v aktualnih proračunih v ta namen niso predvidena, in doseči družbeno soglasje o tem vprašanju. Da bi bilo ponovno uvajanje zapleten družbeni proces, menijo v SMC.

Ostro proti predlogu so bili v Levici. Poslanec Miha Kordiš je dejal, da se ponovno uvaja prisilno služenje vojaškega roka, če bi bil predlog potrjen, pa v Levici napovedujejo tudi možnost zakonodajnega referenduma. Po njegovih besedah vojska ne deluje le z represijo, ampak tudi z ideologijo, zato kot namen takšnega predloga vidi tudi v “pranju možganov”. Stranka NSi je prav tako proti. Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je sicer dejal, da je za zagotavljanje varnosti države ključen tudi obrambni sistem, uvedbo naborništva pa v tej stranki prepoznavajo kot možen ukrep za reševanje kadrovskih težav v SV. Poslanec SAB Marko Bandelli je opozoril na poseg v zasebnost posameznika, ki bi ga takšen ukrep povzročil. Predlog SDS je po njegovih besedah na več točkah pomanjkljiv.

V DeSUS in SNS pa so dejali, da bodo predlog v prvem branju podprli. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je omenil, da so uvedbo sicer trimesečnega vojaškega roka v program zapisali tudi v njihovi stranki. Poslanec SNS Jani Ivanuša pa je ocenil, da vojska nikomur ne bi škodila in da bi bila kvečjemu koristna. Med drugim bi se mladi na ta način osamosvojili od svojih staršev, prav tako pa bi jim privzgojili ljubezen do domovine, je povedal.

Tri poslanske skupine, ki so napovedale podporo predlogu, sicer skupaj štejejo 34 poslancev. Za ustreznost predloga novele v prvem branju zadošča navadna večina, tako da bo morebitna potrditev odvisna tudi od prisotnosti poslancev in od tega, ali bodo o njem sploh glasovali.
Vir: STA

Uredništvo

See author's posts