Ministrstvo za zdravje je na sestanku s predstavniki stroke predlagalo uvedbo specializacij v zdravstveni negi na štirih področjih – integrirana obravnava kroničnih pacientov v ambulantah družinske medicine, urgentna stanja v zdravstvu, enterostomalna terapija in paliativna oskrba. Uvedbo specializacij podpira tudi strateški svet za zdravstvo.

Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman je za STA poudarila, da si za uvedbo naprednih znanj in specializacij v zdravstveni in babiški negi v zbornici aktivno prizadevajo že zadnjih osem let. Če želimo v korak z Evropo, je za regulirana poklica medicinske sestre in babice to edina pot, je dodala.

“Prepričani smo, da se lahko z razvojem in uvedbo specializacij in naprednih znanj v zdravstveni in babiški negi izboljša učinkovitost zdravstvenega sistema ter pomembno prispeva k zadržanju delovne sile. Medicinske sestre in babice si, tako kot izvajalci v drugih poklicih, želijo karierni razvoj in ga bodo, če v zdravstveni in babiški negi te možnosti ne bo, iskale v drugih poklicih,” je prepričana Ažman.

Ministrstvo predlagalo specializacije na štirih področjih zdravstvene nege

Za začetek bi bilo specializacije po njenem mnenju smiselno uvesti na tistih področjih, kjer medicinske sestre že izvajajo samostojne aktivnosti, in tam, kjer že prevzemajo določena pooblastila od zdravnikov. Ministrstvu za zdravje so od leta 2017 do 2022 z zbornice že posredovali predlog pravilnika o specializacijah v dejavnosti zdravstvene in babiške nege ter programe za klinično specializacijo s šestih področij, a do usklajevanj takrat ni prišlo.

Septembra letos so se nato predstavniki zbornice zdravstvene in babiške nege sestali s predstavniki ministrstva za zdravje, ki ga je takrat sicer začasno vodil predsednik vlade Robert Golob.

Na ministrstvu so za STA pojasnili, da so na sestanku predlagali specializacije za področja integrirane obravnave kroničnih pacientov v ambulantah družinske medicine, urgentnih stanj v zdravstvu, enterostomalne terapije (skrb za bolnike s stomo) in paliativne oskrbe (skrb za umirajoče).

Ob tem so zbornico zdravstvene in babiške nege zaprosili, naj oceni, ali bi bilo tudi na katerih drugih področjih zdravstvene nege smiselno uvesti specializacije.

Prav tako je ministrstvo zbornico zaprosilo, naj pripravi nabor kompetenc, ki pomenijo posebna dodatna znanja strokovnega področja zdravstvene nege in opravičujejo ustanovitev specializacij v zdravstveni negi. Usklajene morajo biti z vsemi deležniki, torej stroko, zbornicami, združenji in razširjenimi strokovnimi kolegiji, so pojasnili na ministrstvu.

Z zbornice zdravstvene in babiške nege so ministrstvu skladno z zaključki sestanka posredovali predlog kompetenc diplomirane medicinske sestre specialistke z omenjenih področij.

Skladno z resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 so ministrstvu posredovali tudi predlog kompetenc diplomirane medicinske sestre specialistke s področja duševnega zdravja, psihiatrije in nevrologije.

Pravilnik o specializacijah v dejavnosti zdravstvene in babiške nege ter programi posameznih specializacij so pripravljeni, potrebno je še soglasje ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Treba se je dogovoriti še z izvajalci in kliničnimi okolji, v zbornici pa si želijo tudi večjega sodelovanja s področnimi razširjenimi strokovnimi kolegiji ministrstva, ki se zadnji dve leti na njihove pobude niso odzivali, je poudarila Ažman.

Za uvedbo specializacij potrebna pravna podlaga, podpira jih tudi strateški svet

Na vprašanje, kako hitro uvedbo specializacij pričakujejo, je odgovorila, da za začetek potrebujejo pravno podlago. V zbornici so prepričani, da je edina prava in drugim reguliranim poklicem enakovredna pot sprejem zakona o zdravstveni negi in babištvu, ki bo sistemsko in na zakonski ravni uredil področje in dal reguliranima poklicema medicinske sestre in babice enakopraven položaj z drugimi reguliranimi poklici, kot so zdravnik, zobozdravnik in farmacevt, ki svoje zakone že imajo.

Zagotoviti je treba tudi finančna in sistemska sredstva za izvajanje specializacij. “Politični odločevalci se morajo zavedati, da naložbe v zdravstveno in babiško nego niso strošek, ampak naložba v gospodarstvo, v zdravje ljudi. Če želimo spremembe in razvoj, to terja sodelovanje vseh deležnikov, ne zgolj enega ministrstva,” je še poudarila Ažman.

O specializacijah v zdravstveni negi je na seji v začetku oktobra razpravljal tudi strateški svet za zdravstvo, ki deluje pri predsedniku vlade. Člani sveta so z večino glasov sklenili, da so potrebe po specializacijah nujne in smotrne. “Začeli bi z manjšim številom specializacij, čemur bi sledila evalvacija (…). Ti specializanti bi bili tudi kot opora v domovih starejših občanov, kjer je specializirana nega pogosto pomanjkljiva. Prisotni se strinjajo, da so nujne tudi ustrezne širše zakonske osnove v zdravstven negi,” so, kot je razvidno iz zapisnika, sklenili člani.

 

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts