Zveza SUP obvešča ljudi o svojih pravicah in dolžnostih. Ali jih sploh poznate?

Področje zavedanja pacientovih pravic in dolžnosti, je kljub Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP), ki je zaživel v letu 2008 ter vseh ostalih spremnih in podrejenih predpisov na to pomembno temo, še vedno »podhranjeno področje.« Posredovanje informacij oz. promocija o tem, je nikoli dokončana zgodba, ki je lahko edino uspešna v sodelovanju javnega z zasebnim in nevladnim sektorjem. Poimenujemo ga lahko »družbeno odgovorni trikotnik.« Kot nekdo, ki se je v vlogi nekdanjega Zastopnika pacientovih pravic Maribor dnevno soočal z nevednostjo ali premalo informiranostjo pacientov in zdravstvenih delavcev o njihovih pravicah in dolžnostih, sedaj nadaljujem to poslanstvo kot licenciran mediator v zdravstvu in predsednik Zveze Slovenska unija pacientov (Zveza SUP) s svojimi kolegicami in kolegi. Poslanstvo promocije teh pomembnih vprašanj na NVO oz. nevladni/društveni ravni v sodelovanju z ostalimi deležniki v naši družbi.

V letu 2015 zato kot Zveza Slovenska unija pacientov (Zveza SUP), v sodelovanju z Mestno občino Maribor (MOM), Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), Društvom za promocijo pacientovih pravic in dolžnosti Maribor, Društvom za boj proti raku Štajerske Maribor, Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti (IRDO), Alma Mater Europaea, Univerzum Minerva, Mariborski vodovod, Lekarne Maribor, RKS – Območno združenje Maribor, Mladinski dom Maribor, Društvo Mena, Medobčinsko društvo slepih in Slabovidnih Maribor, Društvo STOJ POKONČNO za življenje z osteoporozo Maribor, Medgeneracijsko humanitarno društvo za pomoč osebam s posebnimi potrebami Veliko srce, Društvo za reševalne pse Maribor, Zavod NAPREJ, Radio Maribor, Zdrave novice, Kolosej Maribor, Radio Brezje, Tovarna idej, BK TV, Europlakat, Studio Design, V Tisk, Press Cliping in ostalimi sodelujočimi deležniki izvajamo programe osveščanja pacientov z naslovi: »Pravica-črka na papirju; Informiran pacient-zdrav pacient in Znanje pred neznanjem.«

Pomembno vedenje o pravicah in dolžnostih sporočamo ob predavanjih in strokovnih srečanjih tudi preko mreže medijskih sporočilnih kanalov (beri; city light plakati, letaki, radijsko sporočanje, televizijsko sporočanje, spletno sporočanje, itd). Gre za posredovanje koristnih in včasih tudi življenjsko pomembnih informacij, čim večjemu krogu ljudi/pacientom. Vsi se (žal) prej ali slej znajdemo v vlogi pacienta, mnogi (žal) tudi s kroničnimi bolezenskimi stanji, ki potrebujejo stalno, primerno, kakovostno, nediskriminatorno in varno zdravstveno oskrbo. Prav zato je poznavanje pacientovih pravic in dolžnosti življenjskega pomena. Na hrbtni strani letakov, ki bodo nameščeni v prostorij javnih institucij in sodelujočih v projektu, bodo koristne informacije za tisto »ranljivo« skupino ljudi, ki se iz različnih razlogov znajdejo v situaciji, ko nimajo sklenjenega niti obveznega, niti dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

Kaj storiti ob izgubi obveznega zdravstvenega zavarovanja?
Zdravstveno zavarovanje posameznika v Republiki Sloveniji zagotavlja ustrezno zdravstveno in socialno varnost v času njegove bolezni ali poškodbe.
Posameznik lahko s kartico zdravstvenega zavarovanja uveljavlja zdravstvene storitve iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri izvajalcih, ki imajo za izvajanje zdravstvene dejavnosti sklenjeno pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Posameznik lahko uveljavlja zdravstvene storitve oziroma denarne dajatve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja le, če ima urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje.
Obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavlja posamezniku pravico do zdravstvenih storitev, zdravil, medicinsko-tehničnih pripomočkov ter do denarnih nadomestil (včasih tudi z doplačilom).
Pomembno je, da posameznik stalno skrbi za urejeno obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Status svojega zdravstvenega zavarovanja lahko vsak preveri s SMS sporočilom na telefonsko številko 031 771 009 s ključno besedo »ZZ« ter ZZZS številko posameznika. Še posebej je to pomembno pred obiskom izvajalca zdravstvenih ali lekarniških storitev.

Če posameznik nima urejenega obveznega ali dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, mora zdravstvene storitve doplačati ali plačati v celoti, razen v primeru nujnega zdravljenja in nudenja nujne medicinske pomoči.
Pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje imajo prejemniki denarne socialne pomoči in tisti, ki izpolnjujejo merila za njeno pridobitev.
Pravico do prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje lahko posameznik ureja na pristojnem centru za socialno delo.
Slovenske državljane s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki nimajo nobenih sredstev za preživljanje in nikogar, ki bi jih bil dolžan preživljati, v zdravstveno zavarovanje prijavi pristojni center za socialno delo. Prispevek zanje plačuje občina stalnega prebivališča.
Prejemniki denarne socialne pomoči lahko uveljavljajo tudi pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, kar je urejeno pri zavarovalnici, pri kateri ima posameznik sklenjeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje.

Posameznik, ki izgubi zaposlitev, pa ne prejema več nadomestila na Zavodu za zaposlovanje RS, lahko sam plačuje mesečni prispevek za zdravstveno zavarovanje ali pa se obvezno zdravstveno zavaruje kot družinski član, če izpolnjuje pogoje za to.

Občasno finančno denarno pomoč v omejenem obsegu nudi ob predloženih dokazilih socialne ogroženosti tudi RKS – Območno združenje Maribor.
Kljub navedenemu si po podatkih ZZZS okoli pol odstotka prebivalcev Republike Slovenije ne uredi zdravstvenega zavarovanja, ker si ne znajo ali ne upajo poiskati pomoči.
Za take primere pride v poštev tudi obravnava pacienta brez zdravstvenega zavarovanja v Ambulanti za osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanja – Maribor, ki deluje pod okriljem humanitarne in karitativne organizacije Nadškofijske karitas Maribor. Tam zdravniki prostovoljci, medicinske sestre, strokovni delavec, pravnik in prevajalca iz romskega in albanskega jezika nudijo zdravstveno oskrbo nezavarovanim posameznikom.

Več informacij najdete na:
– Centru za socialno delo Maribor / Zagrebška cesta 72, 2000 Maribor / TEL.: 02 250 66 00 / E-POŠTA: gpcsd.marib@gov.si
– Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (OE Maribor) / Gregorčičeva ulica 37, 2000 Maribor / TEL.: 02 23 57 700 / E-POŠTA: gpzrszmaribor@ess.gov.si
– Nadškofijski karitas Maribor / Strossmayerjeva 15, 2000 Maribor / TEL.: 0590 80 359 / E-POŠTA: ambulanta@karitasmb.si
– RKS – Območno združenje Maribor / Ulica pariške komune 13, 2000 Maribor / TEL.: 02 23 440 00 / E-POŠTA: info@rkmb-drustvo.si

Spoštovanje pacientovih pravic
Pacientove pravice, ki jih ureja Zakon o pacientovih pravicah so: 1. pravica do dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev, 2. pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi, 3. pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev, 4. pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, 5. pravica do spoštovanja pacientovega časa, 6. pravica do obveščenosti in sodelovanja, 7. pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju, 8. pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje, 9. pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja, 10. pravica do drugega mnenja, 11. pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, 12. pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov, 13. pravica do obravnave kršitev pacientovih pravic, 14. pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic.

Zavedanje pacientovih dolžnosti
Za doseganje kakovostne in varne zdravstvene oskrbe je pacient dolžan:
– dejavno sodelovati pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja,
– v času bolezni ravnati v skladu s prejetimi strokovnimi navodili in načrti zdravljenja, v katere je ustno oziroma pisno privolil,
– dati pristojnemu zdravniku in drugim pristojnim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem vse potrebne in resnične informacije v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, ki so mu znane in so pomembne za nadaljnjo zdravstveno oskrbo, zlasti podatke o svojih sedanjih in preteklih poškodbah ter boleznih in njihovem zdravljenju, boleznih v rodbini, morebitnih alergijah in zdravilih, ki jih uživa,
– obvestiti zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce o nenadnih spremembah zdravstvenega stanja, ki se pojavijo med zdravljenjem,
– biti obziren in spoštljiv do zasebnosti in drugih pravic drugih pacientov ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev,
– spoštovati objavljene urnike, hišni red in predpisane organizacijske postopke izvajalcev zdravstvenih storitev,
– pravočasno obvestiti izvajalca zdravstvenih storitev o morebitnem izostanku na pregled ali zdravljenje.

Zveza SUP sodeluje in se povezuje s številnimi sorodnimi nevladnimi organizacijami v Sloveniji in v tujini ter vladnim sektorjem, z namenom iskanja odgovorov oz. rešitev na aktualna vprašanja novodobne družbe.

Uredništvo

See author's posts