18:35, sob, 27. Apr

Presejalni program Dora s smelimi načrti za prihodnost





Državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka dojk Dora je te dni obeležil osmo obletnico začetka delovanja. Od 21. aprila 2008 do 1. aprila letos so v Dori opravili 174.634 mamografij ter odkrili 1030 rakov dojk. Program je uspešen in se pospešeno širi po Sloveniji, je poudaril vodja programa Maksimiljan Kadivec.

dora, foto STA

Dora vsaki dve leti vabi na mamografijo vse ženske, stare od 50 do 69 let. Program, ki je doslej deloval v omejenem obsegu v ljubljanski regiji, se od lanskega leta širi tudi na druge dele Slovenije. Kot je pojasnil Kadivec, se program širi s pomočjo dveh mobilnih enot, postopoma pa bodo v program vključili tudi nekatere zdravstvene ustanove po državi, ki imajo ustrezno opremljene prostore in dovolj usposobljenih kadrov, da izpolnjujejo zahtevne standarde Dore.

Zahteve za vse te centre so, da bodo preglede opravljali po enakih standardih kot jih opravljajo na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana, ker je sicer Dora “doma”. “Zagotovljeni morajo biti vsi kazalniki kakovosti, ki jih zahtevajo tudi evropske smernice. Zato v okviru Dore v vsakem zdravstvenem zavodu, ki je potencialno primeren za vključitev v program, preverimo prostore in aparate, dodatno izobražujemo kadre in jih certificiramo, da so primerni za opravljanje presejanj v okviru programa Dora,” je pojasnil Kadivec.

V Doro se bodo lahko vključili taki centri, ki imajo za sabo zaledje najmanj 13.000 žensk v starosti od 50 do 69 let. Doslej so v program že vključili Maribor z zaledjem Ptuja.

Še pred poletjem naj bi vključili tudi Obalo s centrom v Splošni bolnišnici (SB) Izola in mobilno enoto v Postojni, predvidoma septembra pa Goriško s centrom v SB Nova Gorica, je naštel Kadivec. Če bo širitev Dore potekala po planih, bi se morali do leta 2018 razširiti na območje celotne Slovenije.

Ženske, pregledane v teh centrih, pa bodo vse operirane v Ljubljani, je poudaril Kadivec. “Če zdravstvena ustanova želi operirati ženske z rakom dojke, potrebuje zaledje ostalih strok – patologijo, kirurgijo, nuklearno medicino … To so milimetrske spremembe in obravnavati jih morajo usposobljeni strokovnjaki,” je pojasnil.

V Doro je trenutno vključenih približno 55 odstotkov vseh slovenskih žensk v starosti od 50 do 69 let, še pravi Kadivec. Če bo še letos začel delovati tudi Dorin center v Izoli, bodo s tem pokrili že 65 odstotkov slovenskih žensk v tej starosti. Ko bodo mobilni center, ki zdaj deluje na OI, preselili na Jesenice, pa bodo dosegli že zelo dobro pokritost. Kadivec sicer poudarja, da je cilj Dore 100-odstotna pokritost Slovenije. “Vse ženske morajo biti vabljene v Doro. A to je povezano tudi z zaposlovanjem, prostori in nabavo nove opreme,” je dodal.

Po izračunih Dore so po osmih letih delovanja programa dosegli to, da se vedno več primerov raka dojke odkrije, ko je ta še omejen na samo dojko in se še ni razširil. Tako danes pri kar 70 odstotkih žensk v tej starostni skupini odkrijejo rak dojke, ko ta še nima metastaz, je pojasnil.

Razlika med Doro in običajnimi mamografijami dojk je v hitrosti obravnave, je dodal. “Mi žensko s sumljivim izvidom v četrtek pokličemo, v ponedeljek ali torek ima že opravljene dodatne preiskave. V roku enega tedna že izve, ali ima raka in če ga ima, bo v treh tednih operirana. Za tak način dela pa potrebuješ ljudi, prostore in opremo,” je ponovil Kadivec.

Vir: STA

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.