Katoliška Cerkev 15. avgusta obhaja praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren. Na ta največji cerkveni Marijin praznik, ko je tudi dela prost dan, verniki romajo v Marijina svetišča po vsej Sloveniji, eno najbolj obiskanih je na Brezjah. Katoliška Cerkev s tem praznikom poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene.

V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Na ta dan verniki romajo do nekaterih manj, nekaterih bolj znanih Marijinih svetišč, kjer potekajo procesije in slovesna bogoslužja. V večjih cerkvah bodo maševali slovenski škofje.

Slovensko Marijino narodno svetišče je Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah, ki je obenem škofijsko svetišče nadškofije Ljubljana. Na Brezjah so v prvem letu samostojnosti države, leta 1992, slovenski narod posvetili Mariji. Mariborska nadškofija posebej časti Marijo na Ptujski gori, novomeška škofija si je ob svoji ustanovitvi izbrala svetišče Zaplaz, staro svetišče na Sveti gori nad Solkanom je škofijsko svetišče Koprske škofije, Celjska škofija pa časti Božjo Mater v Petrovčah.

V Sloveniji je sicer 15. avgust od leta 1992 tudi dela prost dan, zato si bodo letos številni vzeli še prost petek, dan za praznikom, in se tako razveselili nekaj prostih dni skupaj.

Katoliška in pravoslavna Cerkev ta praznik obhajata na isti dan. V preteklosti so ljudje na ta dan veliko romali. Romanja imajo globlji verski pomen zato, ker verujoče spominjajo, da je naše celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih, navajajo na spletni strani Slovenske škofovske konference (SŠK).

Marijino vnebovzetje je po njihovih navedbah praznik upanja, saj nam sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja v večnosti. To dejanje predstavlja napoved vstajenja mrtvih, ki ga bodo ob sodnem dnevu deležni vsi ljudje. Marijino vnebovzetje “pomeni poklon ženi, saj je Bog Marijo, ženo in mater, poveličal v nebesih”. Katoliška Cerkev s praznovanjem tega praznika tako poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene.

“Praznovanje Marijinega vnebovzetja nas želi spomniti tudi na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako zemeljsko kot večno. Krščansko versko izročilo uči, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje. Marijino vnebovzetje v vernikih poglablja upanje, da je z življenjem po Marijinem vzoru želeni cilj bivanja pri Bogu dosegljiv za vsakega vernika,” so zapisali na SŠK.

Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431, in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike in prve omembe segajo še v obdobje pred četrtim stoletjem, je papež Pij XII. (1939-1958) versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus. Številne cerkve po svetu – od mogočnih katedral do vaških in božjepotnih cerkvic – izpričujejo stoletno vero v Marijino vnebovzetje.

Pisna vira, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio), sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K tema spadajo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva.
Vir: STA

Uredništvo

See author's posts