Društvo novinarjev Slovenije pozorno spremlja prodaji Večera in Dela, ki sta v lasti skupine Pivovarna Laško. Ker je, kot kaže, prodaja Večera pred razpletom, je društvo danes prodajalce, kupce in državne regulatorje pozvalo k skrbni in odgovorni preučitvi okoliščin, finančnih virov, transparentnosti in predvsem razvojne vizije bodočih lastnikov.

Kot je Društvo novinarjev Slovenije (DNS) spomnilo v današnji izdaji za javnost, je bil Večer v ne tako davni preteklosti že tarča špekulantov in tajkuna Mateja Raščana. Ta prevzem, za katerega danes lahko z gotovostjo rečemo, da bi pomenil potop mariborskega medijskega podjetja, je preprečil le skupen odločen upor Večerovih novinarjev in DNS, v zadnji fazi pa tudi ministrstva za kulturo, ki ni izdalo dovoljenja za prodajo, so zapisali.

V društvu se zavedajo, da je treba lastniško agonijo Dela in Večera, ki po odločbi Agencije za varovanje konkurence (AVK) ne smeta biti v tolikšni meri lastniško povezana, nujno končati, a nesporni javni interes je po njihovem, da oba medija dobita lastnike, ki bodo ohranili njuno medijsko dejavnost in poslanstvo v družbi in so pripravljeni prevzem izpeljati na povsem transparenten način. Če bodo pri prodaji Večera in Dela spet v ospredju špekulativni nameni, z namenom izčrpavanja ali celo uničenja medijev, se bodo v DNS temu najodločneje uprli.

Kot poudarjajo, zgodba o lastništvu Večera ni le zgodba o (de)tajkunizaciji in bančnem krču okoli skupine Laško, pač pa predvsem simbol mnogih slabosti in kaotičnosti slovenske zakonodaje in regulacije na področju medijev in ilustracija popolne odsotnosti verodostojne medijske politike v državi.

Trenutno javno izpostavljeni potencialni kupci Večera, omenjajo se skupina Krater, mariborski podjetnik Jože Kojc in podjetje nekdanjega lobista Uroša Hakla in bivšega predsednika uprave T-2 Saše Todorovića, doslej niti Večerovim novinarjem niti javnosti niso razkrili finančne konstrukcije posla, kapitalskih ali bančnih virov in niso predstavili nikakršnega razvojnega koncepta osrednjega medija severovzhodne Slovenije.

Kot poudarjajo v društvu, zato o njihovih motivih in namenu prevzema za zdaj javnost ve odločno premalo, te okoliščine pa jih ne navdajajo z optimizmom, ampak kvečjemu z zaskrbljenostjo. Ker je Večer poleg nacionalnega še posebej pomemben soustvarjalec javnega življenja in mnenja na Štajerskem, jih v DNS čudi tudi popoln molk civilne družbe v tem delu Slovenije.

Izjavo podpira tudi izvršni odbor Aktiva novinarjev Dela, ki hkrati opozarja tudi na nezavidljiv položaj njihove hiše. Ta je namreč v preteklosti zgolj po volji neodgovornih lastnikov postala večinski lastnik Večera, zdaj pa jih regulator po eni strani s kaznimi sili v prodajo Večera, po drugi pa se od njih pričakuje, da bodo našli primernega kupca za Večer, ki ga doslej ni bilo.

Kot je prejšnji teden pisal Večer, bo Delo kot prodajalec vse tri ponudnike pozval k pogajanjem, odločitev o poslu pa naj bi bila znana do konca meseca.

Obenem poteka tudi prodajni postopek za Delo. V medijih se je kot interesenta za nakup omenjalo slovaško komercialno televizijo Joj TV, ki naj bi svoj interes že aprila izkazala z obiskom v Ljubljani. Po takratnih informacijah Večera se sicer za Delo zanima še več morebitnih kupcev, pri slovaški Joj TV pa, da gre za izrazito komercialno televizijo, zato naj bi jih morda bolj kot resen dnevni časopis zanimale Slovenske novice, ki so najbolj dobičkonosen del družbe Delo.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts