05:14, čet, 18. Apr

Rabljene hitre antigenske teste bo po zaslugi mariborskega znanja mogoče reciklirati





Mariborska fakulteta je v sodelovanju s partnerji, med katerimi je tudi Univerzitetni klinični center Maribor, in s podporo Norveškega finančnega mehanizma izpeljala projekt, v sklopu katerega bodo poskrbeli, da bo mogoče tudi recikliranje hitrih antigenskih testov, ki so od razvoja med pandemijo covida-19 kot nevarni odpadki odšli v sežig.

Pandemija covida-19 je v minulih letih zaznamovala svet tudi s kopičenjem ogromnih količin odpadkov, predvsem na področju medicinskih pripomočkov za enkratno uporabo, med katere spadajo hitri antigenski testi. Ker dosedanja tehnologija njihovega recikliranja ni omogočala ločevanja bele plastike in nanozlata, iz katerih so sestavljeni, te po uporabi pošiljajo v sežig.

Ravnanje z odpadki predstavlja pomemben sklop dejavnosti bolnišnice

Po besedah Rebeke Rudolf iz mariborske strojne fakultete ob sežigu enega milijona hitrih testov, ki uporabljajo za oznake nanozlato, zavržemo 0,1 grama zlata in 5000 kilogramov plastike, ki je uporabljena za ohišja. To predstavlja okvirno ocenjeno vrednost 15.000 evrov.

Kot je pojasnil njen sodelavec Tilen Švarc, je mogoče sicer majhno količini nanozlata porabiti v sintezi novih nanodelcev. Reciklirano plastiko bodo po ločitvi materialov lahko uporabljali za izdelavo elektroinštalacijskih ohišij, nanozlato pa je mogoče uporabiti predvsem v številnih kozmetičnih in optičnih izdelkih. Trenutno potekajo načrti ločevanja obeh materialov, je še dodal Švarc.

Vodja projekta v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor Martin Rakuša je povedal, da so samo v njihovem zavodu po podatkih iz leta 2020 ustvarili 1854 ton odpadkov, od tega 276 ton infektivnih odpadkov, tedensko pa okoli 2000 hitrih antigenskih testov.

“Ravnanje z odpadki predstavlja pomemben sklop dejavnosti bolnišnice, saj so lahko ti vir bolnišničnih okužb, ki veljajo za enega izmed večjih javno zdravstvenih problemov v Sloveniji,” je poudarila strokovna direktorica UKC Maribor Nataša Marčun Varda.

V tem smislu je za bolnišnico pomembno, da najde način recikliranja čim večje količine odpadkov, je dejal Rakuša in dodal da je njihov zavod v sklopu projekta prejel nekaj manj kot 110.000 evrov. Največji izziv za medicinsko stroko je bil v dejstvu, da gre za nevarne odpadke, zato so morali najti način, da ti za prevzemnika zaradi morebitne okuženosti z virusom ne bo nevaren za prevzemnike odpadkov.

Projekt veden 700.000 evrov 

Doslej je bilo znano, da je bilo novi koronavirus izven telesa mogoče uničiti s hitrim segrevanjem, da pa bi se pri tem izognili uporabi posebnih peči in nepotrebni porabi energije, so raziskovali alternativne možnosti. V sodelovanju z veterinarsko fakulteto so opravili študijo, ki je pokazala, da je virus mogoče uničiti tudi s skladiščenjem testov v karanteni za najmanj 20 dni.

Pri 700.000 evrov vrednem projektu poleg UKC Maribor in mariborske fakultete za strojništvo sodelujejo še Fakulteta za tehnologijo polimerov, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije ter podjetja Plastika Skaza, Surovina in Zlatarna Celje. Kot je še dodala vodja projekta Rebeka Rudolf, bodo po tistem, ko bodo projekt začeli izvajati v praksi, k zbiranju rabljenih hitrih antigenskih testov povabili tudi druge zdravstvene ustanove in posameznike, ki bi lahko uporabljene teste odlagali v zdravstvenih domovih.

Predstavitve se je udeležil tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, ki je pozdravil zelo zanimiv projekt in dodal, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali za sofinanciranje takih projektov. Iz Norveškega mehanizma je Slovenija v iztekajočem se obdobju prejela okoli 40 milijonov evrov, ki jih je porabila za koristne projekte v povezavi z raziskovalnimi inštitucijami. Že prihodnji teden se znova sestanejo z donatorji iz Norveške, od koder tudi v naslednjem obdobju pričakujejo približno enako vsoto.
VIR: STA

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.