Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje vsako leto obeležujejo rožnati oktober, ko z različnimi aktivnostmi poudarjamo pomen zdravega načina življenja, odgovornosti do lastnega zdravja ter pravočasnega odkrivanja zgodnjih oblik raka na dojkah.

Rak dojke je v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. Na NIJZ so zapisali, da je po podatkih Registra raka v letu 2019 za tem rakom zbolelo 1.583 oseb, od tega 1.568 žensk in 15 moških, umrlo pa 433 žensk in 10 moških. Ključnega pomena za zmanjševanje bremena raka dojk sta samopregledovanje dojk in redna udeležba v državnem presejalnem programu DORA, še poudarjajo in dodajajo: “Naj bo letošnji “Rožnati oktober” spodbuda k bolj odgovornemu ravnanju in k skupni prizadevnosti za boj proti raku dojk.”

Na spletni strani programa DORA so zapisali, da se program tudi letos pridružuje ozaveščanju o raku dojk in pomenu zgodnjega odkrivanja te bolezni. Če je rak dojk odkrit zgodaj na začetni stopnji, je zdravljenje manj obsežno in bistveno bolj uspešno.

O raku dojk

Rak dojk je heterogena bolezen z različnimi biološkimi značilnostmi. Zdravljenje je multidisciplinarno, sestoji iz lokalnega zdravljenja z operacijo in obsevanjem ter sistemskega zdravljenja z zdravili. Zaporedje sistemskega in lokalnega zdravljenja in izbira vrste zdravil temelji na bioloških značilnostih tumorja in na obsegu bolezni. Pri dobri polovici bolnic je bolezen ob odkritju omejena na dojko, pri okoli tretjini je razširjena na pazdušne bezgavke, pri slabi desetini pa je že primarno razsejana z zasevki v oddaljenih organih, so zapisali pri programu DORA.

Različna zdravljenja

Večina bolnic z rakom, ki je omejen na dojko ali dojko in pazdušne bezgavke, je zdravljenih z operacijo in del njih (odvisno od vrste operacije in obsega bolezni) tudi s pooperativnim obsevanjem, še razlagajo in dodajajo, da praktično skoraj vse bolnice z invazivnim rakom prejmejo tudi sistemsko zdravljenje, ki je prilagojeno lastnostim tumorja. Vrste sistemskega zdravljenja so kemoterapija, hormonska terapija in tarčna zdravila.

Dejavniki tveganja za nastanek raka dojk in preventivno ravnanje

Verjetnost, da ženska zboli za rakom dojk, se s starostjo povečuje; več kot 80 odstotkov bolnic zboli po 50. letu. Pomembno vlogo pri razvoju raka dojk imajo tudi reproduktivni in hormonski dejavniki ter dejavniki življenjskega sloga. Večjo ogroženost za nastanek raka dojk opažajo pri ženskah, ki so dobile prvo menstruacijo pred 12. letom in prišle v menopavzo po 50. letu starosti; pri tistih, ki niso rodile ali so prvič rodile po 30. letu. Z večjo ogroženostjo je povezano tudi dolgotrajno nadomestno hormonsko zdravljenje v menopavzi. Pri ženskah, katerih krvni sorodniki so zboleli za rakom dojk in/ali rakom jajčnikov, je ogroženost, da bodo zbolele večja, če so sorodnice zbolele pred menopavzo in če gre za sorodnice v prvem ali drugem kolenu (mati, sestra, hčerka, teta ali babica). Redkeje je rak tudi posledica genetske okvare, ki se na potomce prenaša od staršev. Danes poznajo že več genov, ki so lahko vpleteni v razvoj dedne oblike raka dojk in/ali raka jajčnikov. Med njimi sta klinično daleč najbolj pomembna BRCA1 in BRCA2. Med nevarnostnimi dejavniki življenjskega sloga so najpomembnejši uživanje alkohola, debelost po menopavzi in telesna nedejavnost, opozarjajo pri programu DORA.

Pomembno vlogo ima sekundarna preventiva

Pri preventivi raka dojk ima sekundarna preventiva (udeležba v presejalnem programu in zgodnje odkrivanje) zelo veliko vlogo, saj večkrat s primarno preventivo težje vplivamo na preprečevanje raka dojk. Ženskam svetujejo, da skozi vse svoje življenje skrbijo za zdrav življenjski slog in si redno mesečno samopregledujejo dojke ter da se redno udeležujejo preventivnega programa za zgodnje odkrivanje raka dojk DORA. Pri raku dojk, ki je odkrit v zgodnji fazi bolezni, je zdravljenje lahko zelo uspešno.

O Državnem presejalnem programu za raka dojk DORA

V Državni presejalni program za raka dojk DORA  so vključene vse slovenske ženske v starosti od 50 do 69 let, ki jih vsaki dve leti povabijo na preventivno mamografijo oz. slikanje dojk. Program DORA je centralizirano voden presejalni program za zgodnje odkrivanje raka dojk in deluje po strogih evropskih smernicah kakovosti, pri čemer upravljanje programa in izvajanje zdravstvenih storitev celovito opredeljujejo Programske smernice programa DORA. V enem letu v program DORA povabijo povprečno 140.000 ustreznih žensk in opravijo okoli 100.000 mamografij, udeležba vabljenih žensk pa je v zadnjih letih okoli 75-odstotna.

Program DORA deluje v Sloveniji od leta 2008, od konca leta 2017 pa so vanj vključene vse slovenske ženske

Dodatne preiskave zaradi sumljivih sprememb na preventivni mamografiji

Približno 3.500 vseh slikanih žensk letno povabijo na dodatne obravnave zaradi sumljivih sprememb na preventivni mamografiji, okoli 650 ženskam z dodatnimi diagnostičnimi preiskavami odkrijejo raka dojk. Nosilec in upravljalec programa DORA je Onkološki inštitut Ljubljana, ki ob načrtovanju izvajanja presejalnega programa in strokovnem nadzoru nad delom presejalnih centrov skrbi tudi za centralno vabljenje žensk. Slikanje žensk v programu DORA poteka na 19 lokacijah po Sloveniji v javnozdravstvenih zavodih (bolnišnicah, zdravstvenih domovih) in mobilnih enotah programa DORA.

Uredništvo

See author's posts