V Kibla Portalu v Mariboru bodo danes odprli mednarodno skupinsko razstavo angažirane vizualne umetnosti Mundus vadit retro ali Prihodnost zre v preteklost. Dela 37 umetnikov odpirajo in rekontekstualizirajo spomin in zgodovino, na katerih utemeljujemo sedanjost in prihodnost.

Šesta velika razstava v Kibla Portalu, ki so ga vzpostavili v času Evropske prestolnice kulture (EPK) v Mariboru, se po navedbah KID Kibla potaplja v kulturno-politični konglomerat sodobnosti, v nenehno iskanje identitete in v perpetuum mobile političnih in kulturnih sprememb. Umetniška dela se soočajo z napetostmi, ki tlijo v Evropi na kolektivnem in individualnem nivoju.

“Razstava na eni strani gre v linijo različnih relevantnih načinov komentiranja sodobnosti, na drugi strani pa se še vedno dotika individualnih poetik v smislu uporabe starih medijev in bolj individualnega izhodišča,” je na današnji novinarski konferenci povedal eden od kuratorjev razstave Žiga Dobnikar.

Predstavljena sta tako dva pola umetnikov. “Na eni strani gre za te, ki so izrazito orientirani navzven in jasno komentirajo družbo na bolj ali manj subtilne načine, a vedno obstaja nek komentar, kritika družbe je zelo jasno prisotna. Drugi pol umetnikov pa v tem komentiranju izhaja predvsem iz sebe,” je še povedal Dobnikar, ki je razstavo postavil skupaj s predsednico KID Kibla Aleksandro Kostič. “Gre za razstavni eksperiment, ki združuje dva toka v sodobni vizualni umetnosti, ki na razstavah navadno nista združena,” je dodal.

Med predstavljenimi je srbsko-nemški duo Rena Rädle in Vladan Jeremić, ki v dokumentarnem filmu analizira bivanjsko situacijo Romov v Italiji. Katarina Šević in Tehnica Schweiz iz Madžarske v delu Stummer Dienner izpostavljata meščanski strah pred spremembami in licemerstvo. Lana Čmajčanin, Adela Jusić in Andreja Dugandžić iz BiH ter islandska fotografinja Maria Elinardottir se ukvarjajo s položajem ženske v družbi. Libanonska skupina Visualizing Palestine pa se predstavlja s pretresljivimi grafikami na temo izraelsko-palestinskega konflikta.

Po drugi strani češki avtor Libuše Jarcovjakova skozi dokumentarno fotografsko pripoved govori o klubu za istospolno usmerjene v Pragi. Fotografijo Slovenca Tadeja Vindiša zaznamuje eskapizem v smislu globoke človeške potrebe po iskanju novih svetov. Poljak Mariusz Waras v risbah in grafitih reflektira urbano prenasičenost in mestno ujetost. Ana Pečar se potaplja v pozabljene mitologije, arhetipski, šamanski impulz nosijo tudi slikarstvo Marka Jakšeta, Mitje Ficka in Matije Bobičića ter kipi madžarskega umetnika Gaborja Fülöpa.

Video Ukrajinca Mykole Ridnyija skozi dogajanje v Ukrajini vzpostavlja pretresljivo paralelo med vzhodnoevropskim neoliberalizmom in fevdalno ureditvijo. Romun Bogdan Girbovan v seriji fotografij raziskuje hierarhije v cerkvi in policiji. Nika Autor pa se v dokumentarnem filmu V deželi medvedov loteva položaja delavcev.

Razstavo, ki bo na ogled do konca januarja prihodnje leto, bo odprla ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts