Večina motoristov je znanilcev pomladi. Ko se vreme in ceste otoplijo, se namreč na cesti pojavijo motoristi. A ti morajo pred prvimi vožnjami pregledati svoj motor, poskrbeti za zaščitno opremo in svojo dobro psihofizično pripravljenost.

In prav zaradi tega, da vidimo, kako je s tem, smo se v oddaji Na glas na BK TV pogovorili z nekaj motoristi in strokovnjaki, ki so razložili, kako se pripraviti na novo sezono in na kaj vse mora biti motorist kot udeleženec v cestnem prometu pozoren, da bo varno prišel z vožnje tudi nazaj.

Motorist mora na prvem mestu sam predvideti, kaj se lahko zgodi

Mnogi motoristi se jezijo, češ da jih avtomobilisti prepozno opazijo ali pa da jih sploh ne opazijo. Opozorilo vsem motoristom, ki menijo, da jih je avtomobilist pri zavijanju na glavno cesto gledal, a vseeno zavil, je dal Vojko Safran, inštruktor varne vožnje v Centru varne vožnje na Vranskem, AMZS, in dejal, da tega avtomobilist ni naredil zanalašč, ampak je motorista spregledal: “Vsi vemo, da se mora voznik ustaviti, a ne vemo, ali se bo res. Prioritetna naloga vsakega motorista je prepoznavanje nevarnih situacij.”

Omenil je, da imajo vsi udeleženci v prometu premalo samokritičnosti: “Dejstvo je, da ko smo s kolesom, nas motijo ostali, ko smo z motorjem, nas motijo ostali, podobno – ko smo z avtomobilom, nas motijo ostali. Jaz mislim, da moramo vsi malo pri sebi počistiti in nekako upoštevati osnova cestnoprometna pravila, predpise in voziti v sožitju.”

Od rekreacije za ohranjanje kondicije do treningov varne vožnje

Safran je izpostavil, da naj motoristi že čez zimo ohranjajo kondicijo, da obiščejo fitnes ali pa da tečejo, kolesarijo, igrajo badminton, torej neko rekreacijo oziroma šport. Anamaria Hren, vodja Sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa, pri Agenciji za varnost prometa (AVP), pa je poudarila: “Na začetku motoristične sezone morajo motoristi pripraviti tri stvari: najprej je to polna motoristična oprema, potem, da je motorno kolo brezhibno in potem še zase, da imajo res dobro psihofizično kondicijo.” Izpostavila je še preventivo, dodatna izobraževanja, treninge varne vožnje, delavnice, webinarje, ki jih lahko motoristi obiščejo.

Sodelovanje celotne skupnosti

Veliko motoklubov po vsej Sloveniji ima spomladi tudi organizirane skupne delavnice in treninge, prikaze varne vožnje, pri katerih sodelujejo policija, lokalna avto-moto društva in mnogi drugi. Tako tudi drugi udeleženci v prometu, ne samo motoristi, lahko sodelujejo oziroma opazujejo.

Največ motoristov je umrlo med vikendom

Hrenova je opozorila na črno statistiko: “Skoraj tri četrtine voznikov enoslednih motornih vozil, ki so v prometnih nesrečah leta 2020 izgubili življenje, je bilo tudi povzročiteljev teh nesreč. Enako pa je tudi petletno povprečje.” Pa tudi na to, da prednjači podatek, da je lani od vseh 22 umrlih voznikov enoslednih vozil največ umrlo med vikendom, več kot polovica – pet umrlih v soboto in šest umrlih v nedeljo. Zaradi tega pri AVP apelirajo na voznike, da se naj med vikendom ne »sprostijo« preveč, radi bi popravili to črno statistiko.

Če nekdo ne zvozi ovinka, verjetno ne obvlada motorja in vozi z neprilagojeno hitrostjo

Na prvem mestu je za nastale prometne nesreče pri motoristih vzrok še vedno hitrost, kar je sicer velikokrat tudi pri ostalih udeležencih v prometu, je dejal Safran in izpostavil: “Če motorist ni v stanju zvoziti nekega zavoja, ovinka s hitrostjo 90 km/h , pa je tam omejitev 90 km/h, se lahko vprašamo, ali gre res za neprilagojeno hitrost. Gre, a glede na znanje obvladovanja motornega kolesa. Če smo pošteni, na cesti je kar nekaj motoristov, ki niso v stanju voziti po omejitvi, kaj šele prehitro. Dejstvo pa je, če tak ne zvozi ovinka, gre za neprilagojeno hitrost. Vsak motorist bi moral v prvi fazi ne samo znati voziti motorno kolo, ampak ga tudi znati obvladovati.”

Uredništvo

See author's posts