Slovenija se je tekmovanja za pesem Evrovizije prvič udeležila leta 1993. Nastopil je 1x Band s pesmijo Tih deževen dan in prejel le devet točk. Slovenija je takrat skupaj z Dansko zasedla 22. mesto. Na evrovizijskem tekmovanju Slovenija zaenkrat ostaja še brez zmage. Najboljša uvrstitev doslej je dvakratno sedmo mesto.

Tega sta dosegli Darja Švajger s pesmijo Prisluhni mi leta 1995 in Nuša Derenda s pesmijo Energy leta 2001. Švajger je prejela 84 točk, Derenda 70 točk. Slovenija na evrovizijske glasbenem izboru doslej redno sodeluje. Izjemi sta leti 1994 in 2000, ko je morala Slovenija zaradi slabih rezultatov sodelovanje izpustiti.

Leta 1996 je na evrovizijskem izboru nastopila Regina s pesmijo Dan najlepših sanj ter s 16 točkami pristala na 22. mestu. Leto kasneje je Tanja Ribič s pesmijo Zbudi se prejela točk 60 in osvojila deseto mesto.

Vili Resnik je Slovenijo zastopal leta 1998 in s pesmijo Naj bogovi slišijo zasedel 18. mesto, prejel je 17 točk. Nato je Darja Švajger leto kasneje ponovno poskusila srečo na Evroviziji in za pesem For a Thousand Years prejela 50 točk ter zasedla 11. mesto. Poleg Švajger se je tekmovanja za pesem Evrovizije v imenu Slovenije dvakrat udeležil le še Omar Naber, ki pa se obakrat ni uspel uvrstiti v finale.

Sestre so s pesmijo Samo ljubezen na evrovizijskem izboru leta 2002 prejele 33 točk in zasedle 13. mesto. Leto kasneje je Karmen Stavec s pesmijo Nanana prejela sedem točk in zasedla 23. mesto.

Leta 2004 so v tekmovanju za pesem Evrovizije uvedli polfinalne večere. Slovenijo je takrat zastopal duo Platin. S pesmijo Stay Forever se ni uvrstil v finale, je pa prejel pet točk v polfinalnem večeru. Sledila sta še dva nastopa brez uvrstitve v finale, leta 2005 Omar Naber s pesmijo Stop (69 točk) in leto kasneje Anžej Dežan z Mr. Nobody, ki je v polfinalnem večeru prejel 49 točk.

Sloveniji se je doslej v finalni večer uspelo prebiti sedemkrat; kot prvi je to leta 2007 uspelo Alenki Gotar s pesmijo Cvet z juga, ki je na koncu zasedla 15. mesto in prejela skupno 66 točk. Nato sledijo leta 2011 Maja Keuc s pesmijo No One (13. mesto in 96 točk), leta 2014 Tinkara Kovač s pesmijo Round and Round (25. mesto in devet točk) leta 2015 Maraaya s pesmijo Here for You, ki je z 39 točkami zasedla 14. mesto, leta 2018 Lea Sirk s pesmijo Hvala, ne! 22. mesto in 64 točk in leta 2019 Zala Kralj in Gašper Šantl s pesmijo Sebi, ki sta prejela 105 točk in zasedla 15. mesto. Lani so Joker Out s pesmijo Carpe Diem prejeli 78 točk in zasedli 21. mesto.

Po uvedbi polfinalnih večerov so brez uvrstitve v finale ostali še leta 2008 Rebeka Dremelj s pesmijo Vrag naj vzame, ki je v polfinalnem večeru prejela 36 točk, leto kasneje Quartissimo in Martina Majerle s pesmijo Love Symphony (14 točk v polfinalnem večeru), leta 2010 Ansambel Roka Žlindre in Kalamari s pesmijo Narodnozabavni rock (šest točk), 2012 Eva Boto s pesmijo Verjamem (31 točk), 2013 Hannah Mancini s pesmijo Straight into Love (osem točk), leta 2016 ManuElla s pesmijo Blue and Red (57 točk) in leto kasneje Omar Naber s pesmijo On My Way (36 točk).

Leta 2020 je bilo tekmovanje za pesem Evrovizije prvič v zgodovini zaradi pandemije odpovedano. Nastopiti bi morala Ana Soklič s pesmijo Voda. Leto kasneje je Slovenijo pevka zastopala s pesmijo Amen in se prav tako ni uvrstila v finale, je pa v polfinalnem večeru prejela 44 točk. Podobna usoda je leta 2022 doletela skupino LPS s pesmijo Disko (15 točk).

Izbor za najboljšo evrovizijsko popevko poteka od leta 1956, ko je Švicar Marcel Besancon predlagal, da bi evropske države priredile tekmovanje po vzoru sanremskega festivala. Prvi gostitelj je bil švicarski Lugano, sodelovalo pa je sedem držav. Tekmovanje je nato postajalo vse bolj priljubljeno, se razširilo na vso Evropo in kasneje tudi izven stare celine, saj v izboru sodelujejo ali so sodelovale med drugim Turčija, Izrael, Armenija, Azerbajdžan, Avstralija in Maroko.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts