V sindikatih javnega sektorja ocenjujejo, da zaenkrat znana izhodišča za pogajanja o prenovi plačnega sistema kažejo, da vlada v petek ni sprejela tistega, kar je napovedovalo ministrstvo za javno upravo. Med drugim so razočarani zaradi predvidenega časovnega odmika uvedbe nove plačne lestvice, uradno pa z izhodišči še niso seznanjeni.

Izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah, ki jih je vlada sprejela v petek na dopisni seji, bo sindikatom podrobneje predstavila na seji pogajalske komisije predvidoma zadnji teden marca, so v petek sporočili iz urada vlade za komuniciranje (Ukom).

“Ta izhodišča, ki smo jih lahko v petek zvečer prebrali, predvsem kažejo na dvoje. Prvo, da vlada ni sprejela tistega, kar je ministrstvo za javno upravo napovedovalo, torej osnutek spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju in predlog za odpravo plačnih nesorazmerij. Na drugi strani pa je očiten odmik od tistih izhodišč, ki so nam bila predstavljena, zlasti z odmikom implementacije določenih za nas izjemno pomembnih elementov, o katerih se moramo dogovoriti, se pravi glede odprave plačnih nesorazmerij in glede uvedbe plačne lestvice, po kateri naj nihče v javnem sektorju ne bi imel več osnovne plače nižje od minimalne, kar je problem. In tukaj bo morala vlada še marsikaj pojasniti,” je danes za STA povedal vodja pogajalske skupine dela reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek.

Izhodiščni plačni razredi delovnih mest in nazivov iz spodnje tretjine plačne lestvice naj bi se, kot so v petek sporočili z vlade, na novo plačno lestvico praviloma prevedli s 1. januarjem 2025, ostali plačni razredi pa leto kasneje, s 1. januarjem 2026.

“To je velika razlika od tistega, kar je vlada napovedovala. In seveda je daleč od tistih rokov, ki smo si jih mi predstavljali kot tiste, ko bi to moralo že stopiti v veljavo,” je še povedal Počivavšek. V konfederaciji sindikatov javnega sektorja bodo po besedah njihovega vodje Branimirja Štruklja počakali s podrobnejšim komentarjem vladnih izhodišč do seznanitve z njihovo vsebino.

“Tisto, kar je bilo objavljeno, pa nedvomno postavlja velika vprašanja pred nadaljevanjem oblikovanja novega plačnega sistema. Zdi se, kot da se nekatere ključne predpostavke, ki so bile predlagane s strani vlade v prvotnih izhodiščih, ki so bila predstavljena sindikatom pred mesecem dni, zdaj v marsičem spreminjajo in to na nekaterih zelo občutljivih točkah,” je povedal za STA.

Vlada je sicer, kot so sporočili v petek, vladni pogajalski skupini naložila več usmeritev, ki jih mora upoštevati v pogajanjih.

Med drugim so navedli, da naj se predlog novega zakona o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja z novo plačno lestvico naj v zakonodajni postopek vložil najkasneje julija s ciljem, da se praviloma uveljavi s 1. januarjem 2024. Pri tem pa bi se plačni razredi na novo plačno lestvico prevedli postopoma. Plačni razredi funkcij bi se tako prevedli s 1. januarjem 2027.

Nagrajevanje redne delovne uspešnosti pa bi se zamrznilo s 1. januarjem 2024, je v usmeritvah pogajalski skupini zapisala vlada. Pogajanja o prenovi plačnega sistema javnega sektorja in odpravi nesorazmerij pa se po vladnih usmeritvah obravnavajo skupaj s pogajanji o drugih vsebinah, in sicer o prenovi nazivov, prenovi dodatkov, letnem dopustu in prenovi poklicnega zavarovanja.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts