01:47, pon, 20. Maj

Slovenija naj bi do leta 2030 postala eno najbolj privlačnih okolij za startup podjetja





Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, Matevž Frangež je danes na srečanju z novinarji na Podimu, enem najvplivnejših startup in tehnoloških dogodkov v Srednji in Vzhodni Evropi, predstavil izhodišča Slovenske startup strategije.

Cilj strategije, ki je nastajala v sodelovanju z aktivnimi deležniki ekosistema je, da si Slovenija do leta 2030 zagotovi mesto med startupom in talentom najprijaznejšimi državami, ter predvsem zagotovi pogoje za bistveno hitrejši gospodarski razvoj s povečanjem deleža visokotehnoloških podjetij v BDP. Strategija vsebuje konkretne predloge na petih najpomembnejših področjih in sicer: podporno okolje za startup in scaleup podjetja, nova pravno organizacijska oblika za startup podjetja, startup viza, razvoj trga tveganega kapitala ter rešitev za uveljavitev delniških opcij.

Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport je povedal: “V startupih, njihovih inovativnih idejah in pristopih vidimo način za dinamičen gospodarski napredek. Verjamemo v nove produkte in rešitve, ki bodo rezultat slovenskega znanja, inovacij in dizajna.”

Slovenija po ključnih kazalnikih, ki merijo prijaznost podjetniškega okolja za startup podjetja, zaostaja za evropskim povprečjem, saj dosegamo le 23 % realizacije startup standardov European Startup Nations Alliance ( ESNA). Zato je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) v sodelovanju z iniciativo Startup Slovenija ter aktivnimi deležniki slovenskega startup ekosistema pripravilo izhodišča za oblikovanje Slovenske startup strategije, ki vključuje temeljito analizo stanja in pregled dobrih praks najboljših startup ekosistemov, vizijo z ambicioznimi cilji za slovenski startup ekosistem do leta 2030 ter opredelilo predloge ukrepov na podlagi 5 strateških pobud za realizacijo ambiciozne vizije.

Državnemu sekretarju so se na današnji predstavitvi izhodišč Slovenske startup strategije so se pridružili tudi ključni deležniki startup ekosistema: Nina Dremelj, Gregor Rebolj, dr. Iztok Seljak in Matej Rus.

Nina Dremelj iz Sekcije Startup in Scaleup podjetij pri GZS komentira stanje v Sloveniji: “Slovenija zaostaja za nekaterimi državami EU v smislu lastniškega financiranja, kar otežuje razvoj startupov in scaleup podjetij. Zaradi pomanjkanja kapitala, ki ga tako zasebni vlagatelji ne prepoznajo kot pomembnega, država ne spodbuja tega modela financiranja. To pomanjkanje in zapleteni postopki ustanavljanja ovirajo razvoj domačih podjetij, kar spodbuja njihovo ustanavljanje v tujini, kot sta ZDA in Združeno kraljestvo. V Sloveniji obstajata najpogostejši obliki pravnih oseb, vendar nista optimalni za startupe, zato Sekcija Startup in scaleup podjetij predlaga dopolnitev Zakona o gospodarskih družbah z novo obliko pravne osebe – nejavno ali vitko delniško družbo – ter uvajanje spodbud za vlaganje v startup podjetja po vzoru drugih držav v EU. Slovenija mora preiti višje na lestvici v primeru spodbujanju naložb v startup podjetja v primerjavi z drugimi državami v EU.”

Dr. Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager in predsednik uprave družbe Hidria še dodaja: “Slovenija se vrti v algoritmu negativnega vrednostnega sistema. Imamo vgrajeno tozadevno ročno zavoro in nismo sposobni resnega razvojnega preboja. Premalo samozavesti, premalo ambicioznosti, posledično utapljanje v sivini povprečnosti, delovanje negativne zavisti, posledično smo neodgovorni do sebe in do drugih, in med sabo ne sodelujemo, temveč smo razdiralni.

Start-upi sami kot taki in slovenska start-up skupnost je naravni promotor samozavesti, ambicioznosti, odgovornosti in sodelovanja. Združenje manager v okviru projekta PODVIG, ki promovira vse te vrednote, pelje tudi projekt Ambiciozni startup ekosistem. Gre ne samo za vzpostavljanje vsaj primerljivega start-up okolja najbolj propulzivnim zunanjim okoljem, temveč za inovativni napredni preskok v ustvarjanje konkurenčnih prednosti tega segmenta, kar v Sloveniji nujno rabimo.”

Nekatere evropske države že imajo vrhunske rešitve za privabljanje talentov

V več sto strani analize tujih dobrih praks so vključene vodilne evropske države, ki z obstoječimi rešitvami zagotavljajo privlačno poslovno okolje za žlahtno ciljno skupino tehnoloških podjetij. Nekaj primerov: sistem davčnih olajšav za investitorje v Veliki Britaniji, hibridna pravna organizacijska oblika Flex-Co v Avstriji, Estonski pregled števila in dosežkov startup podjetij in celotnega tehnološkega sektorja (delovnih mest, ustvarjene dodane vrednosti), Latvijski napredni sistem opcijskega nagrajevanja ter napredni sistem startup viz za investitorje, podjetnike in zaposlene v startupih, ki ga imata Latvija in Portugalska. Avstrija in Švedska imata odlično delujoč javno podprti sistem podpornega okolja. Države Nemčija, Španija in Estonija pa so oblikovale celovito startup strategijo na nivoju celotne države, pri čemer si je slednja zastavila ambiciozen cilj do 2030, da bo tehnološki sektor ustvaril 30 % BDP in zaposloval 10 % delovno aktivne populacije.

Desetkrat več investicij v startupe do leta 2030

Tudi MGTŠ je zastavilo ambiciozne cilje do leta 2030, in sicer da:
● v Sloveniji ustvarimo vsaj 476 startupov na milijon prebivalcev (dvakrat bolje kot danes),
● se v Sloveniji v startupe investira vsaj 410 EUR na prebivalca (desetkrat bolje kot danes),
● so Slovenska startup in scaleup podjetja vsaj povprečno uspešna pri črpanju sredstev EIC programov,
● v Sloveniji vzpostavimo učinkovit sistem merjenja podatkov o številu startupov, o številu zaposlenih v startupih ter ustvarjenih prihodkih in plačanih davkih in da zasledujemo vsaj 25 % medletno rast sektorja glede na navedene kazalnike,
● v omenjenih podjetjih ohranjamo vsaj del domačega lastništva ter da omenjena podjetja ohranjanjajo vsaj del poslovnih in inovacijskih funkcij v Sloveniji.

Za dosego zgornjih ciljev si bo MGTŠ v najkrajšem možnem času prizadevalo uresničiti startup standarde ESNA-e v deležu 69 % (trikrat bolje kot danes). Od ambicioznih ciljev do korenitih sprememb na 5 področjih Da bo Slovenija lahko zmanjšala zaostanek za najboljšimi državami in dosegla zastavljene cilje, mora močno izboljšati poslovno okolje za inovativna zagonska podjetja.

To lahko doseže le z izvedbo korenitih sprememb, zajetih v 5 strateških pobudah:
1. močno, dostopno in vključujoče podporno okolje za vsebinsko in finančno podporo startupom,
2. mehanizem za privabljanje tujih visokotehnoloških talentov (startup viza),
3. spodbude za investiranje zasebnikov in pokojninskih skladov v tvegan kapital,
4. privlačen model opcijskega nagrajevanja zaposlenih,
5. novo obliko pravne organiziranosti zagonskih podjetij – ideja vitke delniške družbe.
Z uresničitvijo zgornjih sprememb si bo Slovenija zagotovila umestitev med startupom in talentom prijazne države ter predvsem bistveno hitrejši gospodarski razvoj s povečanjem deleža visokotehnoloških podjetij v BDP.

Matevž Frangež še dodaja: “Z izhodišči za Slovensko startup strategijo želimo spodbuditi javni odziv. Potrditev zastavljene vizije, ciljev in ključnih ukrepov, pa tudi nove ideje in mnenja. Naše ambicije so velike: s privlačnimi pogoji za nastanek in rast, z okrepitvijo ekosistema in z novo, ambiciozno in v globalni trg usmerjeno miselnostjo doseči preboj slovenskih startupov in spremeniti slovensko gospodarsko krajino na bolje.” Podporo pri uresničevanju zastavljene vizije so izkazali tudi investitorji. Gregor Rebolj iz Slovenskega tehnološkega foruma in Silicon Gardens je povedal: “V 2023 so investicije v slovenska start-up podjetja padle na 81 milijonov EUR, kar je 91 % manj kot v rekordnem letu 2021 in na podobni ravni kot leta 2014. Zaradi ekonomske situacije podjetniki raje rastejo počasneje z lastnimi sredstvi, kot da iščejo investicije, vendar bi si v Silicon Gardens želeli več ambicioznih podjemov.

Investitorji iz sklada Silicon Gardens delimo vizijo visokotehnološke Slovenije. V pomoč vladi pri uresničitvi te vizije smo ustanovili Slovenski tehnološki forum, ki združuje visokotehnološka podjetja. Poslanstvo STF je spodbuditi razprave in aktivnosti, usmerjene k novemu razvojnemu modelu in preboju Slovenije v državo, ki bo usposabljala kadre in razvijala talente za poklice prihodnosti.”

Pobudo ministrstva pozdravlja tudi podporno okolje za startup in scaleup podjetja. Matej Rus, vodja Start:up Slovenija in direktor Tovarne podjemov izpostavlja: “Česar ne merimo, ne moremo izboljšati in spremeniti. Zato je tako pomembno, da imamo natančne podatke o startup ekosistemu in doprinosu za Slovensko družbo. V Start:up Slovenija že dve desetletji aktivno spremljamo, podpiramo in promoviramo slovenski startup ekosistem. Tudi konferenca Podim, ki vsako leto v Slovenijo pripelje smetano evropske startup scene je del naših prizadevanj, ki jih nameravamo v prihodnosti skupaj z ekosistemom še krepiti in seveda več kot pozdravljamo tako odločno pobudo MGTŠ.”

Podim konferenca je eden najvplivnejših startup in tehnoloških dogodkov v Srednji in Vzhodni Evropi, na katerem se od 13. do 15. maja 2024 ponovno mreži in povezuje več kot 1.000 udeležencev v Mariboru. Tridnevni dogodek je privabil 204 startupe iz 24 držav, 69 govorcev iz 17 držav, več kot 80 različnih skladov tveganega kapitala in drugih vrst zasebnih vlagateljev, številne podjetnike in podjetniške navdušence.

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.