Državni zbor je včeraj zvečer soglasno s 75 glasovi sprejel predlog sprememb in dopolnitev Zakona o spodbujanju investicij. Po novem bo oddaja vloge po tem zakonu možna še pred registracijo gospodarske družbe v Sloveniji. Spodbudo pa bo lahko prejela tudi podružnica tujega podjetja s sedežem v EU. To je korak k debirokratizaciji in pomeni dodatno spodbudo tujim investitorjem za investicije v Sloveniji.

Zakon o spodbujanju investicij je bilo treba spremeniti predvsem zaradi zagotavljanja skladnosti z evropskimi pravili o pomoči, ki so bile spremenjene v letu 2023.

Po novem lahko investitor vlogo za investicijsko spodbudo odda, še preden ima v Sloveniji registrirano gospodarsko družbo ali podružnico tujega podjetja. Pogoj je, da ima bodisi gospodarsko družbo bodisi podružnico tujega podjetja v Sloveniji registrirano najkasneje v trenutku izplačila spodbude.

Uvaja se možnost, da spodbudo pridobi tudi podružnica tujega podjetja

Dodatno se uvaja možnost, da spodbudo pridobi tudi podružnica tujega podjetja, ki ima sedež v državi članici EU. To pomeni, da podjetju, ki ima sedež v državi članici EU, v primeru investicije v Republiki Sloveniji, tu ne bo treba ustanavljati nove gospodarske družbe, temveč bo dovolj že registracija podružnice tujega podjetja v sodnem registru Republike Slovenije. Možnost pridobitve spodbude za podružnico tujega podjetja je novost, dodana v luči zagotavljanja temeljnih svoboščin (prosti pretok storitev in kapitala), ki veljajo med državami članicami EU. Pomeni debirokratizacijo, s čimer se dodatno spodbuja tuje investitorje za vlaganje na območju Republike Slovenije.

Zakon o investicijah vključuje seznam dejavnosti, katerim se spodbude po tem zakonu ne dodeljujejo, saj so urejene z drugimi pravnimi podlagami. Na ta seznam dejavnosti sta bila dodana tudi sektor lignita in sektor širokopasovnih povezav. Zakon že do sedaj ni dopuščal dodeljevanja spodbud za proizvodnjo in distribucijo energije, po novem pa se spodbud ne bo smelo dodeljevati niti za shranjevanje in prenos energije. Nasprotno pa se bodo po novem po tem zakonu lahko dodeljevale tudi spodbude za dejavnosti ladjedelništva in industrije sintetičnih vlaken.

Po novem tudi niso več dovoljene spodbude za projekte operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije (EIP) na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti. Poleg tega zakon izključuje spodbude za ukrepe pomoči, ki upravičencem omejujejo možnost za izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.

Zakon na novo določa še pravila za vodenje in hrambo dokumentacije, povezane z dodeljevanjem spodbud po zakonu. Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije (SPIRIT) ter Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport kot dajalca spodbud vodita evidenco z informacijami in dodatno dokumentacijo, ki je potrebna za ugotovitev, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz tega zakona ter evropske uredbe 651/2014/EU. Evidence se hranijo deset let od dneva dodelitve spodbude ali od dneva zadnje dodelitve pomoči v okviru sheme investicij.

Pogoje za državno pomoč, ki je združljiva s pravili delovanja notranjega trga in konkurence v EU, določa Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe, ki je bila nazadnje spremenjena dne 23. junija 2023.

Ta evropska uredba ureja različne oblike pomoči, vključno z regionalno pomočjo, pomočjo za male in srednje velike gospodarske družbe ter pomoč za raziskave, razvoj ter inovacije, po katerih se med drugim dodeljuje tudi pomoč po Zakonu o spodbujanju investicij. Spremembe nekaterih določb Uredbe 651/2014/EU so zahtevale uskladitev Zakona o spodbujanju investicij. S sprejetimi spremembami je Slovenija zagotovila skladnost nacionalnih pravil o dodeljevanju pomoči z evropskimi pravili o državni pomoči.

Uredništvo

See author's posts