04:01, čet, 25. Apr

Sprejeta je strategija pametnega mesta Maribor 2030. Kaj prinaša?





Mestni svetniki Mestne občine Maribor so na 36. seji MS MOM obravnavali strateški dokument v drugi obravnavi in sprejeli Strategijo pametnega mesta Maribor 2030, katere pripravo je vodila in usmerjala Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor v sodelovanju z Mestno občino Maribor.

Vizija strategije pametnega mesta Maribor 2030 v ospredje postavlja temelje pametnih rešitev v skupno dobro vseh sfer življenja z namenom privabljanja ljudi ter investitorjev v naše pametno mesto.

Ključni cilj strategije je izboljšana kakovost življenja prebivalcem MOM z uvajanjem pametnih rešitev. Strateški dokument je sestavljen iz splošne predstavitve in vizije Mestne občine Maribor, analize trenutnega stanja, strategije pametnega mesta do leta 2030 in 2050 ter načrta spremljanja in vrednotenja izvajanja strategije. Identificiranih je bilo sedem področij, ki jih naslavlja strategija, in sicer: upravljanje, gospodarstvo, mobilnost, okolje, bivanje, ljudje in informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Pri vsakem od navedenih področij so bili opredeljeni cilji, ukrepi in kazalniki, ki bodo prispevali h ključnemu cilju, to je izboljšana kakovost življenja prebivalcev Mestne občine Maribor z uvajanjem pametnih rešitev.

“Pametno mesto je mesto, ki se razvija trajnostno, brez negativnih vplivov na okolje”

V strategiji so v RRA za Podravje-Maribor pametno mesto definirali kot: “Pametno mesto je mesto, ki se razvija trajnostno, brez negativnih vplivov na okolje, ki svojim prebivalcem nudi najvišjo kakovost bivanja in za doseganje teh ciljev uporablja inovativne sistemske in tehnološke rešitve.” Koncept pojma pametno mesto se ob razvojnih usmeritvah v digitalizacijo še razvija, zato lahko v različnih državah najdemo različne definicije tega pojma. Kot so nam pojasnili na RRA so v večini primerov pametna mesta opredeljena kot pobude ali pristopi, ki uporabljajo digitalne inovacije, ki omogočajo izboljšanje konkurenčnosti v skupnosti in učinkovitosti urbanih storitev. “Povedano enostavneje, mesto danes razpolaga s številnimi podatki, ki se zbirajo na različnih mestih, skupno pa jim je, da lahko, povezani, prispevajo k večji kakovosti in boljši organiziranosti mesta,” pojasnijo ob tem.

Se sprašujete, zakaj Maribor potrebuje strategijo pametnega mesta?

Izdelave omenjenega dokumenta so se lotili, saj si Mestna občina Maribor želi zagotoviti stabilen in trajnostni razvoj mesta, ki bo vključeval elemente atraktivnosti, inovativnosti, prepoznavnosti ter privlačnosti in s katerimi bo pripomogla k višji kakovosti bivanja, gospodarskemu razvoju, izboljšanju ekonomskega položaja, povečanju stopnje digitalizacije in boljši uporabniški izkušnji uporabnikov storitev občinske uprave.

“Hkrati bo s tem uskladila razvoj mesta s potrebami prebivalcev ter razvojnimi strategijami in cilji sprejetimi na nivoju države oz. EU. Strategija pametnega mesta prenaša glavna področja državnega in evropskega načrta razvoja v razvojne smernice Mestne občine Maribor do leta 2030 in 2050. Ta predstavlja ključni dokument, ki je izhodišče za izdelavo oz. posodobitev ostalih področnih strategij,” nam pojasnijo na RRA.

Poseben pomen pri uresničevanju strategije bo imelo sodelovanje identificiranih ključnih deležnikov, navedenih v obliki četverne vijačnice (javno-občinska sfera, poslovna sfera, znanstveno-raziskovalna sfera in civilna družbe).

 

Ekosistem pametnega mesta temelji na treh ključnih stebrih: upravljanju, inovacijskem potencialu ter infrastrukturi in virih. Stebri zajemajo področja upravljanja, gospodarstva, mobilnosti in okolja, ta pa se povezujejo še s področjema bivanja in ljudi. Informacijsko-komunikacijske tehnologije pa predstavljajo horizontalno področje, ki zaobjema vse tri stebre in se prepleta s preostalimi šestimi področji.

 

Naslednji ključni koraki, ki bodo sledili so: definiranje ključnih oseb, nalog, odgovornosti in pristojnosti pri izvedbi strategije, določitev in spremljanje kpi-jev v skladu s smernicami iso 37120 in iso 37122u, načrtovanje in vzpostavitev horizontale ikt, priprava, vrednotenje in določanje prioritizacije s strani strokovnih ekip, vzpostavitev mehanizmov za uspešno spremljanje in vrednotenje izvajanja.

Več o sami strategiji pa najdete TUKAJ.

 

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.