12:13, ned, 22. Maj

Število brezposelnih aprila poskočilo, minister poudaril pomen državnih ukrepov





Aprila je bilo registriranih 88.648 brezposelnih, kar je je 13,9 odstotka več kot marca in 19,9 odstotka več kot aprila lani. Rast je posledica upočasnjene gospodarske aktivnosti in manjšega vključevanja brezposelnih v zaposlitve, pravi zavod za zaposlovanje. Resorni minister meni, da so z ukrepi povečanje omejili, in napoveduje nova orodja.

Ob koncu aprila je bilo na zavodu registriranih 88.648 brezposelnih oseb, kar je 10.793 oseb oziroma 13,9 odstotka več kot marca in 14.683 oseb ali 19,9 odstotka več kot aprila lani.

Minuli mesec se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 14.419 oseb. Na mesečni ravni to predstavlja 83,7-odstotni skok, na letni pa 190,6-odstotnega.

Med novoprijavljenimi je bilo 6209 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 481 iskalcev prve zaposlitve, 164 brezposelnih zaradi stečajev in 5616 trajno presežnih delavcev.

Število trajno presežnih delavcev se je v primerjavi z marcem povečalo za 130,1 odstotka, glede na lanski april pa za 748,3 odstotka. Med presežnimi delavci so prevladovali tisti, ki jim je delovno razmerje prenehalo v gostinstvu, sledili so tisti iz predelovalnih dejavnosti in trgovine.

V primerjavi z aprilom 2019 se je povečalo tudi število stečajnikov, in sicer za 60,8 odstotka, tistih, ki jim je prenehala zaposlitev za določen čas, je bilo več za 121,7 odstotka, iskalcev prve zaposlitve pa za 12,4 odstotka.

Od 3626 brezposelnih, ki jih je aprila zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 2373, kar je 60,7 odstotka manj kot marca in 59,8 odstotka manj kot aprila 2019.

Aprila je bilo glede na območne službe število registriranih brezposelnih najvišje v Ljubljani (24.179), najnižje pa v Trbovljah (2563).

Brezposelnost se je tako na mesečni kot na letni ravni povečala v vseh območnih službah, v obeh primerih pa je število vpisanih v evidenco najbolj poskočilo v območni službi Kranj (+22,2 oz. +37,3 odstotka). Najmanj se je medtem v mesečni primerjavi zvišalo v območni službi Sevnica (+7,7 odstotka), v letni primerjavi pa v območni službi Trbovlje (+11,4 odstotka).

Na mesečni ravni so po višini rasti Kranju sledile območne službe Koper (+20,6 odstotka), Ptuj (+18,7 odstotka), Nova Gorica (+15,8 odstotka) in Maribor (+15,7 odstotka), na letni ravni pa Ptuj (+33,5 odstotka), Koper (32 odstotkov), Velenje (+25,3 odstotka) in Maribor (+22,5 odstotka).

Delodajalci, med katerimi je bilo največ delodajalcev s področja gradbeništva, predelovalnih dejavnosti ter zdravstva in socialnega varstva, so minuli mesec zavodu sporočili 4336 prostih delovnih mest, kar je 41,3 odstotka manj kot marca in 60,3 odstotka manj kot aprila 2019.

Največ prostih delovnih mest je bilo za varilce in podobno ter zidarje in podobno, in sicer v obeh primerih čez 200. Čez 150 jih je bilo še za voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, delavce za preprosta delovna mesta v visokih gradnjah in elektroinštalaterje.

V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 80.957 brezposelnih oseb, kar je 3,1 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2019. V tem času se je na novo prijavilo 38.727 brezposelnih oziroma 46,1 odstotka več kot lani v tem času, največ zato, ker so izgubili zaposlitev za določen čas (19.321). Iz evidence se je medtem odjavilo 25.371 brezposelnih oseb, od teh 18.939 zaradi zaposlitve, kar je 22,2 odstotka manj kot v primerljivem obdobju leta 2019.

Dejstvo je, da se zmanjšanje gospodarske dejavnosti zaradi spopadanja z novim koronavirusom že odraža na slovenskem trgu dela, bi bila pa brezposelnost brez državnih ukrepov bistveno večja, je za STA ocenil minister za delo Janez Cigler Kralj. “Predvsem zaradi vseh sprejetih ukrepov trg dela ni prizadet v takšni meri, kot bi bil, če država ne bi posredovala,” je dejal.

Meni, da je gospodarstvo sprejelo ukrepe; doslej je okoli 36.000 podjetij oddalo vloge za več kot 300.000 delavcev na čakanju. “Zajeli smo širok krog delodajalcev, za katere predvidevamo, da bodo imeli težave predvsem ta dva meseca in pol, če se bodo zadeve začele umirjati, kar se trenutno že nakazuje. Mislim, da smo za zdaj obvarovali trg dela, pričakujemo pa, da bodo določene posledice prišle tudi z zamikom,” je ocenil.

Povedal je, da so v pripravi že ukrepi in navodila za čas po epidemiji. “Ker bodo potrebe različnih sektorjev raznolike, bomo morali zaobjeti širok nabor odzivov ter nasloviti tako tiste panoge, ki bodo zelo motene, kot tiste, kjer se poslovanje morda ne bo veliko spremenilo,” je dejal.

V pripravi je ukrep subvencioniranja krajšega delovnega časa. To pomeni, da bi delavci denimo delali od 20 do 36 ur tedensko, pri čemer pa bi tako delodajalec kot delavec dobila subvencijo, delavec pa bi kljub skrajšanemu delovnemu času dobil prejemke, primerljive plači za polni delovni čas.

“Ta ukrep bomo ponudili na takšen način, da bo privlačen in stimulativen tako za zaposlenega kot za delodajalca, hkrati pa bomo vgradili takšne varovalke, da bodo preprečevale zlorabe. Tega se ljudje najbolj bojijo in sindikati upravičeno izpostavljajo, da bi lahko nekdo koristil subvencije čakanja, delavci pa bi delali,” je dodal minister.
Vir: STA

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *