Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je na današnji seji odobril nadaljnjo izvajanje dodatnih programov za skrajševanje čakalnih vrst na določenih področjih, med drugim v urologiji in okulistiki. A njihovo učinkovitost zmanjšuje vedno večji priliv bolnikov s primarne ravni.

Po besedah direktorja Antona Crnjaca je bilo letos v UKC Maribor 19 odstotkov več priliva bolnikov, kot je bilo opravljenih storitev.

Na prvo zdravstveno storitev je v UKC Maribor konec septembra čakalo 48.870 ljudi. Od tega je preko dopustne čakalne dobe čakalo 19.641 bolnikov, med njimi 4044 s stopnjo nujnosti zelo hitro in 6943 s stopnjo nujnosti hitro.

V kliničnem centru že izvajajo posebni program za skrajševanje čakalnih dob na področju kardiologije, radiologije in ortopedije. Danes so člani sveta zavoda odobrili nadaljevanje teh programov, obenem pa odobrili še štiri nove, in sicer na področju kardiokirurgije, urologije, okulistike in nevrokirurgije.

Strokovna direktorica Nataša Marčun Varda je opozorila, da težko zmanjšujejo čakalne sezname, saj jim trka na vrata vedno več ljudi z napotnicami z visoko stopnjo nujnosti. “Dve leti in pol covida je naredilo svoje. Obenem primarna raven ne dela tako, kot bi morala,” je dejala.

Pri prvih pregledih namreč večkrat kot prejšnja leta ugotovijo, da določena stopnja nujnosti ni upravičena, kar med drugim pripisujejo močno povečanemu številu zdravstvenih obravnav pri osebnih zdravnikih prek telefona.

Direktor Crnjac je zato pozval k sistemski rešitvi tega problema. Po njegovih besedah je nujno potrebno odpraviti tudi dolgoletno anomalijo, ko se pri delitvi sredstev za terciarno dejavnost na državni ravni ne upošteva, da je v Mariboru klinični center in ne več splošna bolnišnica. Po njihovih izračunih je UKC Maribor na ta račun oškodovan za najmanj 5,8 milijona evrov letno.

Člani sveta zavoda so se danes seznanili z oceno poslovanja UKC Maribor v prvih devetih mesecih letošnjega leta, ki kaže presežek odhodkov nad prihodki v višini nekaj manj kot tri milijone evrov. Še vedno negativen poslovni rezultat je po navedbah uprave predvsem posledica visokih stroškov energije. Stroški za plin in elektriko so po besedah vodje finančno računovodske službe Marjana Javornika letos ob enaki porabi v enakem obdobju lani višji za 4,4 milijona evrov in če te podražitve ne bi bilo, klinični center ne bi bil v rdečih številkah.

Crnjac še vedno napoveduje, da bodo do konca leta dosegli uravnotežen rezultat. “Zadnje tri mesece poslujemo zelo stabilno, iz meseca v mesec se razlika zmanjšuje. Smo ena bolj stabilnih bolnišnic v državi,” je povedal.

Nadaljujejo tudi z izvajanjem investicij v prostore. Te dni so na dvorišču klinike za pediatrijo začeli postavljati kontejnerje za pedopsihiatrične ambulante, kontejnersko bolnišnico za bolnike s covidom-19, ki bi jo lahko kasneje uporabljali tudi za druge oddelke, pa naj bi pri oddelku za psihiatrijo začeli postavljati najkasneje v začetku prihodnjega leta. “Sredstva so zagotovljena, dokumentacija je bolj ali manj pripravljena in želimo si čim prej v razpis,” je dejal direktor.

Med načrti je tudi nadgradnja oddelka za onkologijo, kjer bodo po besedah Crnjaca v nekaj dneh odpirali ponudbe za izbiro izvajalca gradbenih del. “Če bo vse po sreči, bi pred zimo začeli z gradbenimi deli,” napoveduje.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts