Ministrica za šolstvo Simona Kustec si je danes ogledala namestitveni center v Logatcu, kjer je zatočišče našlo več deset ukrajinskih beguncev. Z ravnatelji treh tamkajšnjih osnovnih šol in vrtca se je pogovarjala o tem, kako poskrbeti za begunske otroke. Šoloobveznih otrok je v Logatcu trenutno skoraj 90, drugod po Sloveniji pa še 50.

Kot je v izjavi za medije po srečanju povedala ministrica, je v namestitvenem centru v Logatcu trenutno 87 šoloobveznih otrok iz Ukrajine, ki bi jih radi vključili v tri osnovne šole, dveh v Logatcu in ene v Rovtah. Veliko je osmošolcev, kar za cel razred.

“Naša temeljna dolžnost je poskrbeti za njihovo dobro, kar pomeni tudi za njihov vzgojno-izobraževalni proces,” je v izjavi za medije po srečanju povedala ministrica. Kot je pojasnila, so šole prejšnji teden dobile prve usmeritve, kako vstopiti v proces vključevanja, všolanja teh otrok v slovenske šole.

“Sistem bo predvsem za organizacijo šol v Logatcu zahteven zalogaj, vendar pa so pretekle izkušnje, razumevanje in pripravljenost na začetek tega procesa velike s strani ravnateljev in tudi zaposlenih. Moramo pa pristopiti na ustrezen način do otrok in njihovih mater in jih postopoma začeti vpeljevati v sam sistem in potem tudi naprej v izobraževanje,” je še dejala ministrica.

Tako ministrica kot tudi ravnateljica logaških OŠ 8. talcev Karmen Cunder in ravnatelj OŠ Tabor Jure Kramar so poudarili, da je pomembno, da otroci pridejo v šole kot prostor izobraževanja. Na kakšen način naj se vpeljejo, pa bo povedala strokovna presoja.

Pomembno je, da matere ali skrbniki ukrajinskih otrok zaprosijo za formalni status beguncev, saj je to predpogoj, da lahko postanejo del uradnega izobraževalnega sistema.

“Dokler pravni status ni urejen, bomo bazirali na čustveni vključitvi otrok. Ponudili jim bomo možnost obiskovanja razširjenega programa, kot so podaljšano bivanje in dejavnosti, mogoče organiziramo kak tabor, da jim odvzamemo misel na vojno,” je povedal Kramar. Sam je prepričan, da ukrajinski otroci še niso čustveno pripravljeni vstopiti v naš šolski sistem.

Ukrajinski otroci si želijo le, da bi lahko odšli čim prej nazaj domov, zato je pomembno, da obdržijo stik s svojim šolskim sistemom, je menila Cundrova. Prepričana je, da otroci potrebujejo tako šolanje v domačem jeziku kot tudi druženje z vrstniki izven nastanitvenega centra. Zato bi morali organizacijo pouka na daljavo iz Ukrajine po njenem prepričanju urediti v šolskih prostorih in ne v nastanitvenem centru.

Povedala je še, da je integracija otrok sicer hitra. Traja morda nekaj tednov, da se dovolj dobro naučijo slovenskega jezika in tako lahko sledijo pouku, pa traja tri leta.

V drugih slovenskih krajih je trenutno v osnovne šole po besedah ministrice vključenih oziroma v procesu všolanja 50 begunskih otrok iz Ukrajine. Ministrstvo je v stiku s posameznimi šolami in proces zelo dobro poteka, je povedala.

Sicer pa bodo danes o šolanju ukrajinskih otrok govorili tudi na izrednem srečanju ministrov za izobraževanje Evropske unije.

vir: STA

Uredništvo

See author's posts