Mariborska univerza je danes skupaj s projektnimi partnerji na Ptuju predstavila enotni regijski projekt Inovativnih odprtih tehnologij, ki je združil ključne deležnike za razvojni preboj regije. Kot je dejala vodja projekta Karin Stana Kleinschek, je ta leto in pol nastajal skupaj s pripravo razvojnih dokumentov na regionalni in nacionalni ravni.

Glavni namen projekta je predvsem povečanje števila visokotehnoloških podjetij in konkurenčnosti malih ter srednje velikih podjetij v regiji na osnovi razvoja in trženja novih inovativnih produktov, procesov, poslovnih modelov in podobnega. S tem je povezan tudi naslednji cilj, ustvarjanje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo in s tem zajezitev bega možganov ter dolgoročen razvoj regije.

Po besedah Stana Kleinchekove nameravajo omenjene cilje doseči skozi tri glavne stebre projekta, in sicer inovacijsko-podpornega, infrastrukturnega in raziskovalno-razvojnega, ki sledijo enotnemu programu in so usmerjeni k doseganju prednostnih nalog in ciljev Evropske unije.

Inovacijsko podporni steber bo vzpostavil učinkovito podporno okolje po načelu “vse na enem mestu” in bo združeval profesionalne storitve, ki jih potrebujejo podjetja in raziskovalne institucije, med drugim iskanje primernih partnerjev v regiji in izven meja, pridobivanje evropskih sredstev, pomoč pri zaščiti intelektualne lastnine in prodoru na tuje trge.

Infrastrukturni steber je po njenem mnenju nujen za raziskovalni in razvojni preboj, saj lahko podjetja in raziskovalci razvitejšim regijam konkurirajo le z najsodobnejšo opremo in tehnologijo, raziskovalno-razvojni steber pa je v skladu s pametno specializacijo vsebinsko usmerjen v potrebe podjetij in reševanje družbenih izzivov v regiji.

Univerza v Mariboru je sicer zgolj nosilec projekta, ki so ga sicer podprli številni partnerji iz gospodarstva, podpornih institucij in lokalnih skupnosti. Doslej so se projektu pridružila podjetja kot so Paloma, SwatyComet, Talum, Gorenje Surovina, Impol, Perutnina Ptuj, Wienerberger, P&F Jeuzalem Ormož, pa tudi Poslovna cona Tezno. V kratkem se bodo pridružili še Henkel, pogovori pa potekajo tudi z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in Štajersko gospodarsko zbornico.

Da je pripravljenost mariborske univerze v širšem prostoru regije, je danes potrdil tudi rektor Danijel Rebolj, ki je dodal, da zato svoje potenciale vse bolj aktivno usmerjajo v dobrobit okolja, v katerem deluje. Že pred tremi leti so tako začeli z Raziskovalnim in umetniškim središčem Univerze v Mariboru (Razum), ki predstavlja infrastrukturo za pospeševanje prenosa znanja.

“Univerze smo včasih izpostavljene upravičenim kritikam in verjamem, da prenos znanja iz univerze v prakso včasih ni bil vedno zgleden. Vendar je zdaj potrebno pogled usmeriti predvsem na pozitivne učinke takšnega prenosa in en takšen dober primer je Demola, ki že deluje. Inovacija sama namreč ne zadošča, saj je potrebno, da jo nekdo tudi kupi, in v prvem krogu tega projekta je bilo odkupljenih 40 odstotkov inovacij,” je enega od primerov dobre prakse opisal Rebolj.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts