V Mariboru se je danes začel tretji logistični kongres o oskrbovalnih verigah v znanosti in praksi, ki ga skupaj pripravljata Slovensko logistično združenje in Planet GV. Na njem bodo predstavljene dobre prakse in modeli, s katerimi je mogoče spodbujati učinkovitost in produktivnost ter povezovanje gospodarstva in znanosti.

V odsotnosti ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča je zbrane uvodoma nagovoril predstavnik ministrstva Bogdan Potokar, ki kot enega od rezultatov kongresa pričakuje tudi še boljše skupno soustvarjanje prihodnosti na področju logistike.

Ob tem je izrazil upanje, da bosta obe združenji, ki združujeta logiste, še z večjo vnemo pritisnili na državne strukture, da bodo te razumele, kaj za slovensko gospodarstvo pomeni tako transport kot tudi logistika.

Kot je povedal prvi mož Slovenskega logističnega združenja Igor Žura, je tokratni dogodek osredotočen predvsem na oskrbovalne verige v avtomobilski industriji in hladne verige, namenjene prevozu zdravil. Predstavljene bodo številne dobre prakse, Žura pa je ob tem poudaril, da je za učinkovito logistiko potrebno biti dobro organiziran, pomemben element dobre organizacije pa so tudi standardi, ki veljajo tako za naročnika kot za ponudnika logističnih storitev.

Kot poudarja, ima avtomobilska industrija logistiko že tradicionalno dobro urejeno, kar pa seveda ne pomeni, da imajo podjetja v drugih panogah to področje slabo podprto, a v združenju menijo, da lahko veliko dobrih praks najdejo najlažje prav znotraj te industrije.

Še bolj pomembni so standardi pomembni v hladni verigi, ki je vedno bolj regulirana. “Seveda je prav, da so standardi rigorozni, saj gre za našo varnost, vendar pa industriji in logistom to predstavlja dodaten izziv, ki ga je potrebno izpostaviti,” meni Žura.

Kot so ugotavljali udeleženci kongresa, se produktivnost v slovenski industriji izboljšuje počasneje kot je evropsko povprečje in če izvzamemo vpliv tehnologije na produktivnost, je prav logistika tista, preko katere se lahko produktivnost pomembno izboljša. Tudi zato je pred tem področjem veliko izzivov, saj promet in pretok blaga rasteta, kar je v največji meri posledica rasti Luke Koper, pa tudi gospodarske rasti države.

Kljub temu pa po njegovih besedah stvari niso tako rožnate, saj industrija še vedno veliko prepelje sama, kar pomeni, da sredstev ne uporabi dovolj učinkovito. Kar 40 odstotkov praznih kilometrov zaradi lastnega prevoza je preveč, dodaja Žura in opozarja, da Evropa tudi na tem področju napreduje hitreje kot Slovenija.

“Ne govorimo o tem, da na račun izvajanja logistike nekdo služi, pač pa, da si logist in naročnik delita prihranke. Če imamo namreč na eni strani omejeno razvito ponudbo, imamo na drugi tudi omejeno razvito povpraševanje. Za eno in drugo potrebujemo dobre prakse,” je še dejal Žura in dodal, da bodo te predstavljene zadnji dan kongresa v petek.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts