Osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja po mnenju predsednice Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije Danijele Makovec Radovan ni strateški dokument, ki bi celovito in na sistemski ravni usmerjal razvoj vzgoje in izobraževanja, saj izpušča več področij. Damijan Štefanc s filozofske fakultete opozarja na več nedomišljenih rešitev.

Tako Štefanc kot Makovec Radovan, sicer predavatelja na oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske filozofske fakultete, sta lani izstopila iz delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033, ker resorno ministrstvo iz zakonodajnega postopka ni umaknilo predloga sprememb zakona o osnovni šoli. Po mnenju Makovec Radovan dokument vsebuje pomembne poudarke, kot so vzgojno delovanje šol, spodbujanje bralne pismenosti, krepitev državljanske in umetniške vzgoje, trajnostna in inkluzivna naravnanost, izboljšanje kakovosti vzgoje in izobraževanja. Pozdravila je tudi operativno zasnovo dokumenta.

Širša in strokovna razprava 

Štefancu se zdi dobro, da bo o dokumentu še potekala širša javna in strokovna razprava. Iz dokumenta je videti, da ga je pripravljala široka skupina strokovnjakov, ki so opravili razmisleke o vrsti področij, je pa zasnovan na način, ki odpira več vprašanj kot prinaša odgovorov, meni. Pričakoval bi tudi spremljajoče strokovno gradivo, ki bo z analizami, empiričnimi podatki in mednarodnimi primerjavami osvetlilo razloge, ki so privedli do rešitev. Brez poznavanja teh ozadij in utemeljitev se je do vrste predlogov nemogoče opredeliti, meni.

Makovec Radovan je med področji, ki jih dokument izpušča, med drugim naštela nekatera področja, ki jih ministrstvo trenutno uvaja v zakonodajo (denimo spremembe na področju izobraževanja na domu ter vključevanja učencev priseljencev), aktualno kadrovsko problematiko, področje izobraževanja odraslih in višješolskega izobraževanja in širše strateške razmisleke o upravljanju izobraževanja.

Dokument po njeni oceni zelo neenakomerno pokriva posamezne segmente sistema. “Vtis je, da so več ukrepov pripravili na področjih, pri katerih so bili člani delovnih skupin bolj strokovno in (morda politično) močni. Dokument daje vtis, kot da sta ključni problemski žarišči v našem sistemu vrtec in osnovna šola, z gimnazijo in srednjim poklicnim in strokovnim izobraževanjem pa je vse v redu – z izjemo zaključevanja izobraževanja,” je navedla.

Po njenem mnenju je smiselno podpreti zelo izpostavljeno idejo v nacionalnem programu, da je treba izboljšati kakovost našega sistema, vključujoč z izboljšanim sistemom ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti in krepitvijo profesionalne odgovornosti vseh vpletenih, a je treba misliti tudi na pravičnost sistema, o čemer “v dokumentu ni besede”. Ob tem je opozorila na raziskave, ki kažejo na veliko socialno nepravičnost slovenskega šolstva.

Predšolsko vzgojo pa dokument po njeni oceni vrača v preteklost. Predlaga namreč obvezno obiskovanje vrtca leto pred vstopom v šolo. Tudi Štefanc ima pomisleke ob tem predlogu. Ta bi namreč terjal bodisi spremembo ustave, saj je v njej obvezno samo osnovnošolsko izobraževanje, bodisi podaljševanje osnovnošolskega izobraževanja za eno leto navzdol in posledično uvedbo desetletke, je pojasnil. Pozdravil pa je predlog, da se omeji število oddelkov posameznega vrtca na 40.

Predlog o pripravi vzgojnega načrta v vrtcih

Po mnenju Makovec Radovan dokument ne obravnava bistvenih sistemskih ukrepov, ki bi prispevali k povečanju procesne kakovosti vrtca, prav tako v njem ni sistemskih rešitev vključevanja romskih otrok in otrok, katerih prvi jezik ni slovenščina, v vrtec. Kritična je bila tudi do normativa za igralno površino na otroka v vrtcu, ki je v dokumentu postavljen na tri kvadratne metre.

Oba sta se odzvala tudi na predlog o pripravi vzgojnega načrta v vrtcih. Ta po navedbah Makovec Radovan precej preseneča, saj je strokovna podlaga za načrtovanje in izvajanje vzgojnega procesa v vrtcih kurikulum za vrtce, ki je kot tak podlaga tudi za njegovo vzgojno delovanje. Tudi Štefancu ni jasno, zakaj bi vrtci pripravljali ta načrt.

Po njegovih navedbah prav tako ni jasno, kakšni so razmisleki v ozadju predlogov o povečanju ur posameznih predmetov v predmetniku in uvajanju novih predmetov. “Zakaj ravno računalništvo kot nov predmet, ne pa npr. trajnostni razvoj ali okoljska vzgoja?” je vprašal. Meni, da je treba jasno utemeljiti, zakaj se uvaja eno predmetno področje, ne pa katero drugo. Prav tako se po njegovem mnenju z eno dodatno uro državljanske vzgoje ne da rešiti težav, ki jih je pokazala mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja.

Med navedenimi ukrepi se zaradi tega, ker ne ve, kaj je z njimi mišljeno, slišijo pa se sporno, ne zna opredeliti tudi denimo do ocenjevanja digitalnega znanja učencev pri posameznih predmetih, dneva dejavnosti za krepitev socialnega in čustvenega učenja, izboljšanja komunikacije z mediji ob poročanju po kriznih dogodkih in priprave priporočilnih seznamov kakovostnih bralnih gradiv. Skrbi ga tudi ideja, da bi učiteljem osnovnih šol zagotavljali povratne informacije o nadaljnji učni uspešnosti njihovih učencev.

Štefanc je opozoril še na nekonsistentnost predlogov glede določanja standardov znanja v učnih načrtih. Težko si denimo predstavlja, kako bodo v učnih načrtih minimalni standardi znanja določeni po razredih, preostali standardi znanja pa po triletjih, je pojasnil.
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts