V Pesnici pri Mariboru so na pročelju večnamenskega centra odkrili spominsko ploščo v čast pred 110 leti rojenega dramatika, gledališkega režiserja in igralca Lojzeta Štandekerja (1911-1983).

Rodil se je v Gačniku. S svojim delovanjem je zaznamoval gledališko življenje Maribora, Banjaluke, Pulja in Virovitice.

Štandekerju v spomin prišli številni gosti

Njegovemu spominu so se prišli pokloniti med drugimi veleposlanik Bosne in Hercegovine Milorad Živković, častni konzul Republike Hrvaške Šime Ivanjko, predsednik združenja Slovenska izseljenska matica Boris Jesih ter številni domačini in okoličani. Poseben ton dogodku pa je dala prisotnost družine slavljenca, sina Cveta in Breda Štandeker z družinama.

Odkritje spominske plošče

Slavnostna govornika sta bila podžupanja Pesnice Klavdija Samogy Simonič in častni občan, pisatelj in dramatik Tone Partljič, ki sta spominsko ploščo tudi odkrila. V kratkem kulturnem programu je nastopila tudi dramska igralka, domačinka Mateja Pucko, dobitnica nagrade »žlahtna komedijantka« na pravkar minulih Dnevih komedije v Celju. V kulturnem programu in nagovorih sta bila izpostavljena slavljenčeva popolna predanost gledališču ter čas, v katerem so nastajala njegova dramska dela.

Po osnovni šoli odšel v Maribor in se zapisal gledališču

Lojze Štandeker se je rodil kmečkim staršem 8. julija 1911 v Gačniku pri Pesnici. Osnovno šolo je obiskoval v Jarenini, nato pa v Mariboru klasično gimnazijo. Vpisal se je v gledališko šolo,ki jo je vodil Jože Kovič. Prvo vlogo je dobil v Narodnem gledališču v Mariboru v Kreftovih Celjskih grofih. Leta 1935 pa se je v mariborskem gledališču zaposlil kot igralec.

Njegovo dramo Prevara uprizorili tudi v ZDA

V rodni Pesnici je bil tudi režiser ljubiteljskih uprizoritev. Leta 1938 pa so v mariborskem gledališču prvič uprizorili njegovo dramo Prevara. Kmalu je bila premiera še v ljubljanski Drami, še istega leta pa tudi v ZDA, kjer so jo na oder postavili slovenski izseljenci.

Izgnanstvo v Bosno in Hercegovino

Po nemški okupaciji leta 1941 je bil z ženino družino izgnan v Bosno in Hercegovino. Nato je dobil zaposlitev v Hrvaškem državnem gledališču v Banjaluki kot igralec. Kaj kmalu pa je bil tudi režiser. mwed vojno je nastopal v 16 vlogah na odru, opravil pa je tudi osem režij.

Maribor, Banjaluka, Pula in Virovitica

Po osvoboditvi se je vrnil v Maribor in mariborsko gledališče. A že po nekaj letih se je odpravil v Banjaluko, kjer je bil direktor gledališča. Temu je sledila selitev v puljsko gledališče, kjer je bil do leta 1971 režiser in gledališki ravnatelj. Odšel je v Virovitico, kjer je zrežiral še 16 gledaliških del. Umrl je leta 1983. Pokopali so ga v Jarenini v občini Pesnica.

Uredništvo

See author's posts