Včeraj so v Pivoli predstavniki občine Hoče-Slivnica skupaj s strokovnjaki predstavili načrte obnove drevoreda v Pivoli. Ob tem pa povedali, da  bodo v projektu, vrednem okoli 700 tisoč evrov, drevored obnovili, pri tem pa bodo del sedanjega drevoreda ohranili.

Marko Soršak, župan občine Hoče-Slivnica, je povedal, da bi za polovico sredstev lahko črpali iz evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. Marca bi lahko izvedli razpis za izbiro izvajalca, čez poletje ali jeseni uredili rastišče, jeseni pa posadili drevesa.

Izpostavil je, da je po njegovem mnenju večina občanov za projekt, enotni so tudi v svetu krajevne skupnosti. Ob tem pa spomnil, da projekt ni z včeraj na danes, ampak da so že vsaj pred 15 leti govorili o vzpostavitvi tematske poti na tem območju. Poudaril je še, da poslušajo stroko in da jo bodo tudi še naprej, obenem pa da so zadnjih nekaj let na Občini Hoče-Slivnica projekt usklajevali tako z Zavodom RS za varstvo narave kot tudi z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Vodja projekta, krajinska arhitektka in konservatorka  Tanja Simonič Korošak je izpostavila, da zaključujejo izdelavo konservatorskega načrta. Povzela je, da gre za 1.100 metrov dolg drevored z lipovci v spodnjem delu in z visokodebelnimi hruškami v zgornjem delu. Ob tem pa, da se ne govori zgolj o drevesih, ampak o 259 drevesnih lokacijah. kar pa pomeni, da torej ne gre samo za drevesa, ampak tudi za ostanke dreves. Od skupnega števila je manj kot polovica dreves historičnih, ostala pa so mlajša. Dejala je, da je bilo ob arborističnemu pregledu terena ugotovljeno katastrofalno stanje rastišča. To pa po njenih besedah pomeni, da ne bo zadostno samo nadomeščanje dreves, ampak da bodo morali pred saditvijo urediti tudi samo rastišče.

Drevesa so v neposredni bližini ceste, v 90. letih so se lotili sanacije dreves tako, da so jih obglavili, kar pa je kasneje prav tako povzročilo slabo stanje. Izpostavila je, da imajo zdaj priložnost za obnovo celotnega drevoreda, in sicer s sanacijo najbolj ohranjenih dreves in zasaditvijo novih. Dobro ohranjenih je 24 v zgornjem delu, v spodnjem delu pa bodo na historičnem območju posekali približno 60 dreves, pri tem bodo odstranili tudi 20 takih, ki jih morajo odstraniti, da bodo prilagodili videz drevoreda.

Simonič Korošakova je še dejala, da bodo najprej morali pripraviti rastišče, jeseni, ko ne bo več vegetacijske sezone, pa bi posadili nova drevesa. To je načeloma najboljše konec oktobra in v začetku novembra, a sama občina mora projekt izvesti do konca oktobra.

Miran Krivec iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine je povedal, da bodo pred odločitvijo o mnenju počakali na konservatorski načrt, in poudaril, da je treba na problematiko gledati celostno in z vidika zagotavljanja prometne varnosti, vzdrževanja drevoreda in zagotavljanja njegovega historičnega pomena.

Arboristka in svetovalka Tanja Grmovšek se je z drevoredom ukvarjala že več let, opozorila je na propadanje dreves v 90. letih, ko so opravili obglavljanje, sama je predlagala za odstranitev 56 dreves.

Andrej Šušek iz Fakultete za kmetijstvo in biotehnične vede Univerze v Mariboru je dejal, da sta fakulteta in Občina Hoče-Slivnica solastnici drevoreda v Pivoli in tako soodgovorni za varnost v tem drevoredu. Prav tako tudi, da podpirajo projekt. In da je zdaj priložnost za to, saj se lahko iz evropskih skladov črpa sredstva. Vprašanje je namreč, kdaj bo denar spet na voljo, je še dejal. dlagala 56 dreves.

Na sami predstavitvi je bilo tudi nekaj nasprotnikov, ki so se oglasili v drevoredu, nato pa še na uradni predstavitvi v dvorani. Med njimi tudi Irena Woelle, ki se je predstavila kot okoljska aktivistka. Sama se je sklicevala na lanski dopis zavoda za varstvo narave, v katerem je pisalo, da naj bi bilo 122 dreves v precej dobrem stanju, v slabem stanju 46, nevarnih pa šest.

Uredništvo

See author's posts