Agencija za varnost prometa in Policija sta danes pričeli izvajati drugo letošnjo nacionalno preventivno akcijo »Hitrost«, ki bo trajala do 11. junija in je evropsko usklajena. Sočasno bo potekala tudi druga letošnja nacionalna preventivna akcija »Varnost voznikov enoslednih motornih vozil«.

Številni dejavniki, ki so povezani z objestno, tvegano in neprilagojeno vožnjo, povečajo nevarnost za nastanek prometne nesreče. Višje kot so hitrosti, praviloma težje so posledice prometnih nesreč, tudi pri motoristih. Zaradi neprilagojene hitrosti smo po trenutnih podatkih letos do 1. junija zabeležili 1.253 prometnih nesreč (lani 1.236), umrlo je 11 oseb (lani 11). Število poškodovanih, tako lažje 550 (lani 592) kot huje 75 (lani 123). Vozniki enoslednih motornih vozil so bili letos po trenutnih podatkih do 1. junija udeleženi v 225 (lani 304) prometnih nesrečah, povzročili so jih 138 (lani 190). V posledicah teh prometnih nesreč so letos umrli 4 motoristi (lani 3), 28 (lani 48) je bilo hudo in 121 (lani 165) lažje poškodovanih.

Policisti so v letošnjem letu do konca maja ugotovili 1.904 (2.079) kršitev cestnoprometnih predpisov voznikov enoslednih motornih vozil ter 52.403 (56.861) kršitev s področja hitrosti pri vseh voznikih. V času nacionalne preventivne akcije bodo predvsem na cestnih relacijah, ki jih motoristi pogosto uporabljajo za vožnjo, izvajali poostren nadzor ob rednem delu, prav tako bo potekal poostren nadzor hitrosti.

V prometu je vse več agresije, nestrpnosti, zavestnega kršenja pravil

Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, je pred začetkom obeh akcij poudarila: “V prometu zaznavamo vse več agresije, nestrpnosti, zavestnega kršenja pravil. S takšnim ravnanjem na cestah udeleženci v prometu ogrožajo sebe in druge. Podatki iz prikazovalnikov hitrosti, ki smo jih dali v brezplačen polletni najem 15 občinam kažejo, da je v občini Trnovska vas voznik pri omejitvi 30 km/h več kot 4-krat prekoračil dovoljeno hitrost, vozil je nedopustnih 132 km/h! Gre za lokacijo v neposredni bližini osnovne šole, kar nakazuje tudi prometni znak, postavljen ob prometnem znaku za omejitev hitrosti.Tudi v občini Kamnik je voznik pri omejitvi 30 km/h več kot 4-krat prekoračil dovoljeno hitrost, vozil je kar 130 km/h, prav tako v neposredni bližini osnovne šole. V prvem letošnjem kvartalu je bilo v Sloveniji več kot 172.000 imetnikov veljavnih vozniških dovoljenj kategorije A. Spremembe Zakona o voznikih, ki so pričele veljati junija lani, so na področje pridobivanja vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih koles do 125 kubičnih centimetrov prinesle kar nekaj novosti. V dobrega pol leta je bilo izdanih skoraj 4.300 vozniških dovoljenj s kodo 125. Izjemno velik interes po vpisu kode 125 v vozniško dovoljenje odpira tudi polje tveganj, s katerimi se lahko soočajo novi vozniki enoslednih motornih vozil. Ti motocikli namreč z lahkoto dosegajo hitrosti 100 km/h, zato je skrb za aktivno varnost, vidnost in dobro zaščitno oprema tudi zanje ključna.”

Kateri so najpogostejši vzroki nesreč, ki jih povzročijo vozniki enoslednih vozil

Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi pa je izpostavil: “V zadnjih letih število registriranih motornih koles zelo močno narašča. S povečevanjem števila motornih koles imajo vozniki teh vozil vedno večjo vlogo v cestnem prometu ter velik vpliv na varnost cestnega prometa. Najpogostejši vzroki nesreč, ki jih povzročijo vozniki enoslednih vozil, so neprilagojena hitrost in nepravilna stran in smer vožnje. V nesrečah, v katerih motoristi niso povzročitelji, pa izstopa izsiljevanje prednosti s strani voznikov ostalih motornih vozil in nepravilna stran in smer vožnje. V letošnjem letu bodo aktivnosti za večjo varnost voznikov enoslednih motornih vozil izvedene večkrat. Naloga policistov je predvsem izvajanje nadzora. V nadzorih bomo predvsem preverjali upoštevanje določil o hitrosti, tehnično brezhibnost motornih vozil, psihofizično stanje voznikov enoslednih vozil in uporabo zaščitne čelade.”

Vzdrževano in tehnično brezhibno enosledno motorno vozilo je predpogoj za varno vožnjo

Prav tako je nujna dobra psihofizična kondicija. Nujno je, da motoristi poskrbijo za svojo varnost z uporabo dobre zaščitne opreme, v katero spadajo zaščitna čelada, kombinezon, ščitnik hrbtenice, škornji in rokavice. Najbolje je, da je oprema v živahnih ter opaznih barvah, da jih lahko drugi udeleženci lažje in hitreje opazijo. Motoristi naj imajo med vožnjo tudi vedno prižgane luči. Treningi motorističnih znanj in spretnosti so nujni elementi že pred začetkom motoristične sezone. Analize prometnih nesreč in opažanja na treningih varne vožnje kažejo, da motoristom včasih primanjkuje izkušenj pri obvladovanju motornega kolesa. Še večji izziv predstavljajo kritične situacije, kjer so napačne reakcije lahko usodne.

Motoristi in mopedisti sodijo v skupino ranljivih udeležencev v prometu, saj:
• niso obdani s ”ščitom” kot npr. vozniki avtomobilov,
• dinamika vožnje avtomobila se bistveno razlikuje od dinamike vožnje motorja že zaradi stabilnosti vozila, kota nagiba, upravljanje vozila z volanom je drugačno od upravljanja vozila s krmilom itd.,
• motor ima bistveno manjšo maso od ostalih motornih vozil, ki prihajajo iz nasprotne strani,
• majhen motor ima izjemno ozko silhueto v primerjavi z drugimi motornimi vozili, kot so osebni avtomobili, tovorna vozila itd., zato ga ostali vozniki veliko težje in veliko pozneje opazijo.

Število registriranih motornih koles močno narašča

V lanskem letu je bilo v Sloveniji registriranih že 145.417 enoslednih motornih vozil (EMV), to je 14.482 več kot pred tremi leti. Zabeleženih je bilo 1.161 prometnih nesreč z udeležbo voznikov EMV oz. 10 % več kot v letu 2021. Umrlo je 14 voznikov, kar je najmanj od uvedbe elektronske podatkovne baze prometnih nesreč (1994). 57 % voznikov EMV je v letu 2022 nesrečo, v kateri so izgubili življenje, tudi povzročilo, kar je sicer najmanj v zadnjem 5-letnem obdobju. Značilno za prometne nesreče voznikov EMV je, da se pripetijo predvsem v toplih mesecih oz. v času motoristične sezone med aprilom in oktobrom, največkrat med petkom in nedeljo.

Največ smrtnih žrtev ob vikendih, zvečer in ponoči

Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti voznikov se pripeti ob koncih tedna (sobota in nedelja). V obdobju zadnjih 5 let je največ udeležencev zaradi neprilagojene hitrosti umrlo med polnočjo in 1. uro zjutraj – 14 umrlih, med 14. in 15. ter med 19. in 20. uro – po 12 umrlih. Večina smrtnih prometnih nesreč se zaradi neprilagojene hitrosti pripeti v pozno popoldanskem času (prometne konice) oz. nočnem času (med 19. zvečer in 1. uro ponoči).

Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj

Z neprilagojeno hitrostjo pa so povezani še drugi dejavniki, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti, pa tudi prekratka varnostna razdalja. Nevarnost prehitre vožnje lahko preprosto ponazorimo s potjo ustavljanja. Pot ustavljanja zajema reakcijsko pot in zavorno pot. Pri 50 kilometrih na uro vozilo do zaustavitve prevozi kar 28 metrov dolgo pot. Na mokri cesti se pot ustavljanja podaljša še za 10 metrov. Pri višjih hitrostih je pot ustavljanja vozila daljša, težje so tudi posledice prometnih nesreč.

Upoštevanje cestno-prometnih pravil in signalizacije, predvsem pa strpnost in sodelovanje med udeleženci v prometu, lahko preprečijo marsikatero nesrečo, opozarjata Policija in Agencija za varnost prometa.

Uredništvo

See author's posts