Umetnostna galerija Maribor (UGM) bo marca odprla veliko mednarodno razstavo Naši heroji/Heroes we love, na kateri bodo predstavili mnogokrat spregledano umetnost socialističnega realizma. Obenem se galerija pripravlja na 56. Beneški bienale – tokrat prvič v vlogi producenta. Ob programu, ki ga snujejo pa v UGM še vedno bijejo bitko za selitev v stavbo Ajpesa na Trgu Leona Štuklja.

Kot so naznanili na danajšni novinarski konferenci bodo razstavo Naši heroji/Heroes we love odprli 20. marca. Gre za enega izmed največjih mednarodnih projektov v UGM doslej. Razstavo bo spremljal tudi simpozij, ki predstavlja začetek triletnega projekta, v katerem sodeluje devet partnerjev iz sedmih držav in ki ga podpira tudi evropski program Kreativna Evropa 2014-2020.

Kustosinja Simona Vidmar je na današnji novinarski konferenci dejala: “Gre za prvo tovrstno razstavo, lahko bi rekli, prezrtega obdobja v umetnostni zgodovini”. “Mogočne spomeniške skulpture, herojski murali in velikanska platna t.i. socrealizma so tipično za politične preobrate skoraj paralelno s svojim nastankom pristali na smetišču zgodovine. Zasmehovani, zakriti ali pozabljeni bivajo v anonimnosti. Čas je, da jih spoznamo,” je dodala.

Na razstavi bodo tako predstavili koli 40 umetniških del več kot 20 umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore.

Sicer pa v UGM Studiu letos pripravljajo serijo desetih razstav, ki jih bodo izbrali na podlagi mednarodnega razpisa. Na njihov naslov je priromalo skoraj 120 prijav. Po besedah direktorice UGM Brede Kolar Sluga so veseli tolikšnih prijav: “Presenetila nas je odlična odzivnost ne le domačih, ampak tudi tujih avtorjev.”

Čaka jih še Beneški bienale, ki ga jemljejo v čast sodelovati na prestižnem Beneškem bienalu z njihovim projektom Zaklop/Nasilna nuja za utelešeno prisotnost upanja avtorja Jaše, ki zastopal Slovenijo. Delo je zasnovano kot prostorska postavitev in performans in situ za celotno obdobje trajanja bienala, osredotoča pa se na tri velike teme: upor, sodelovanje in upanje. Po besedah direktorice pa v tem vidijo izjemno priložnost, da se predstavijo in pokažejo.

A k pozitivnim rečem dodaja še grenek priokus. Kljub mednarodnim uspehom pa se UGM še vedno sooča z veliko prostorsko stisko. Na obstoječi lokaciji v nekdanji meščanski palači in bivši cerkvi celestinskega samostana na Strossmayerjevi ulici se pri svojem delu po besedah direktorice soočajo s prostorsko stisko, zato ne morejo postavljati še večjih razstav. Tako so se tudi pri razstavi Naši heroji morali odreči razstavitvi večjih kipov in se namesto tega zateči v predstavitev skic, maket in fotografij.

V UGM se še vedno zavzemajo za selitev v stavbo Ajpesa na Trgu Leona Štuklja, kar naj bi neuradno podpirali tudi občina in ministrstvo za kulturo. Zato Kolar Sluga apelira na oba partnerja – tako občino kot pristojno ministrstvo, da oblikujeta skupno telo, ki bo imelo ustrezne kompetence za pridobitev finančnih sredstev in potrebne dokumentacije za selitev.

Sicer so novo UGM sprva načrtovali poleg tržnice na Lentu, a po zapletih z lastniki zemljišča in arhitekti so se na občini odločili, da jo umestijo v kulturno središče Maks, ki so ga želeli zgraditi na območju nekdanje tekstilne tovarne na Studencih. Žal, tudi tu načrti niso obrodili več od temeljnega kamna.

Uredništvo

See author's posts