V avli kirurške stolpnice Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so pred dnevi odprli razstavo predmetov, listin, fotografij in drugih pričevalcev delovanja babištva nekoč in danes.

Razstavo so pripravili babice in babičarji oddelka za perinatologijo ob 270-letnici začetka formalnega izobraževanja babic na Slovenskem in ob vpisu babištva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

“Vloga babice se skozi zgodovino ni spreminjala. Njena vloga je biti podpora ženski in njeni družini ob porodu in to je tisto, kar je bilo ključno skozi celotno zgodovino babištva,” je ob tem povedala strokovna vodja zdravstvene nege na omenjenem oddelku Rosemarie Franc.

Študij babištva je trenutno v Sloveniji na voljo le v Ljubljani. Strokovna direktorica UKC Maribor Nataša Marčun Varda je v govoru ob odprtju razstave pohvalila napore Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, ki si prizadeva, da bi akreditirala študijski program babištva tudi v Mariboru. “Za vse potrebe na nacionalni ravni namreč ena izobraževalna ustanova ne zadošča,” meni.

V Sloveniji se je formalno izobraževanje babic začelo leta 1753

“Babic v Sloveniji kakor tudi v drugih evropskih državah primanjkuje. Ne nahajajo se samo v porodnišnicah, kjer spremljajo porode, ampak medicinska sestra babica po sprejetem pravilniku sodeluje tudi pri preventivnih pregledih, in sicer samostojno pregleduje nosečnice v ginekološki ambulanti,” je spomnil strokovni vodja klinike za ginekologijo in perinatologijo Iztok Takač. Ob tem pozval, da se ta “pravica in dolžnost babice” prične v večji meri udejanjati tudi v praksi.

Unescov medvladni odbor za varovanje nesnovne dediščine je konec lanskega leta potrdil vpis babištva na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva ter tako prepoznal babištvo kot pomembno človeško dejavnost, utemeljeno na vednosti o človekovem telesu ter naravnih in kulturnih dejavnikih, ki spodbuja dobro počutje žensk, dojenčkov, otrok in družin.

V Sloveniji se je formalno izobraževanje babic začelo leta 1753 z ustanovitvijo Babiške šole v Ljubljani na pobudo avstrijske cesarice Marije Terezije. Za očeta slovenskega porodničarstva velja Anton Makovec, ki se je podpisal pod prvi porodniški učbenik v slovenskem jeziku, napisal pa je tudi učbenik z naslovom Všegarske bukve za babice na deželi.
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts