19:34, sre, 19. Jun

V zdravniški zbornici pozivajo k oddaji podpisov za vzpostavitev kaznivega dejanja napada na zdravstvenega delavca





V Zdravniški zbornici Slovenije pozivajo k oddaji podpisa za vzpostavitev kaznivega dejanja napada na zdravstvenega delavca. Tako bodo podprli predlog sprememb kazenskega zakonika, ki po besedah predsednice zbornice Bojane Beović prinaša nekaj dobrega ne samo zdravstvenim delavcem, ampak vsem ljudem, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo.

V Zdravniški zbornici Slovenije so namreč v petek začeli zbirati 5000 podpisov volivcev za vložitev predloga sprememb kazenskega zakonika z vzpostavitvijo kaznivega dejanja napada na zdravstvenega delavca, ko ta izvaja zdravstveno obravnavo. Do danes pa so zbrali 748 elektronskih podpisov, je v današnji izjavi za medije povedala Beović.

Družinska zdravnica in vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja pri Zdravniški zbornici Slovenije Nena Kopčavar Guček je dejala, da si za spremembo zakonodaje, ki bi zaščitila vse zaposlene v zdravstvu in jim dodelila status uradnih oseb, prizadevajo že več let. Ta status že imajo zdravstveni delavci v Veliki Britaniji, na Hrvaškem ter na Češkem, v Sloveniji pa velja za nekatere druge poklice, med drugim za politike, sodnike in policiste.

S spremembo kazenskega zakonika želijo pacientom in zdravstvenim delavcem omogočiti varno okolje, delavcem pa tudi pogoje, da lahko svoje delo opravijo najbolje, kot znajo. Kopčavar Guček je naštela nekaj primerov fizičnega nasilja v zdravstvu v Sloveniji, med drugim umora zobozdravnice in zdravnika na delovnem mestu in primer, ko je pacient na urgenci medicinski sestri zlomil prst. “Podobno kot fizične poškodbe lahko bolijo tudi besede,” je poudarila. Ob tem je dejala, da so nekateri zdravstveni delavci deležni tudi groženj s smrtjo.

Beović pa je dodala, da so se razmere v zadnjem času še poslabšale. “Iz zdravniškega stališča lahko povem, da nasilje doživljamo v različnih specialnostih, na različnih ravneh zdravstva,” je opozorila. Sporočilo predloga po njenih besedah ni, da bi želeli ljudi kaznovati, ampak vzpostaviti zavedanje, kako pomembni sta varnost in nenasilna komunikacija med ljudmi.

Pobudo podpirajo tudi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornici – Zvezi). Predsednica Monika Ažman je danes dejala, da je zdravstvena nega najštevilčnejša skupina zaposlenih v zdravstvu, ki se “na prvi bojni liniji” vsak dan srečuje s pacienti na različnih nivojih in v vseh socialnovarstvenih zavodih.

Prvo raziskavo o nasilju so izvedli leta 1999 in takrat ugotovili, da se je 70 odstotkov vseh medicinskih sester, babic in tehnikov zdravstvene nege že soočilo s kakršnokoli obliko nasilja. Raziskavo so ponovili leta 2011, takrat je bil odstotek še nekoliko višji, povečal se je tudi odstotek fizičnega nasilja.

Opozorila je, da ne gre samo za fizično nasilje, ampak da zaposleni v zdravstveni in babiški negi vsakodnevno doživljajo tudi veliko verbalnega nasilja in druge oblike nasilja, kot sta mobing na delovnem mestu in spolno nadlegovanje. “Vsi zdravstveni delavci še kako ločimo, kdaj je nasilje tudi del bolezenskega stanja in se zavedamo, da je to del, ki ga moramo obvladovati, kadar pa to preide v druge dimenzije, zagovarjamo ničelno toleranco do nasilja,” je poudarila.

Kampanji “Ne! Nasilju v zdravstvu” so se pridružili tudi v Lekarniški zbornici Slovenije, saj nasilje nikoli ni rešitev, je povedala predsednica Darja Potočnik Benčič. Poudarila je, da se tudi v lekarnah povečuje nasilje nad farmacevtskimi strokovnimi delavci.

Spomnila je na marčevsko streljanje pred eno od lekarn, kasneje pa je moški s strelnim orožjem tudi vstopil v lekarno. “Lahko si predstavljate stisko vseh zaposlenih, pa tudi vseh ljudi, ki so se takrat znašli v lekarni in na območju lekarne,” je dejala.

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so lani zabeležili 481 pomiritev agresivnih pacientov, od tega 51 primerov neposrednega fizičnega napada na zdravstveno osebje, več kot 90 odstotkov vseh pa se je zgodilo v urgentnem bloku. Policija je posredovala v 86 primerih, so podatke pridobili v Zdravniški zbornici Slovenije.

Prijave zbirajo tudi v zdravniški zbornici, a toliko prijav nimajo, je pojasnila Kopčavar Guček. Leta 2019 so dobili osem prijav, leta 2020 11, leta 2021 28, leta 2022 29, leta 2023 19, od januarja do aprila letos pa deset. Te podatke pa zbirajo z namenom, da ljudem konkretno pomagajo, nudijo osebne pogovore in strokovne nasvete, kako ravnati.

VIR: STA

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.