Mariborski varuh bolnikovih pravic France Prosnik opozarja na “enormno” povečanje čakalnih dob v zdravstvu v zadnjem letu. Med drugim opaža tudi slabo seznanjenost bolnikov z možnostjo zdravljenja v tujini ter neurejenost področja paliativne oskrbe v Sloveniji.

Od vseh čakajočih naj bi nad dopustno čakalno dobo čakalo od 10 do 20 odstotkov bolnikov. “To pomeni, da posledično nastajajo nepotrebni stroški zaradi plačevanja predolgih bolniških, bolnikom pa zaradi odlašanja zdravljenja nastaja tudi zdravstvena škoda,” je ob današnji predstavitvi poročila dela v lanskem letu izpostavila svetovalka v pisarni varuha bolnikovih pravic Manja Habjanič. Najdaljše čakalne dobe ostajajo na področju nevrokirurgije, ortopedije, urologije in revmatologije.

Varuh bolnikovih pravic, na katerega se je lani obrnilo 589 ljudi, ugotavlja, da so bolniki slabo informirani o možnostih in postopkih zdravljenja v tujini, ki jih je prinesla direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu. “Večina bolnikov daje prednost zdravljenju v svoji državi in to je verjetno tudi eden od razlogov, da se v večini primerov odločijo, da se postavijo v vrsto pri znanem domačem zdravniku, pa čeprav morajo za to čakati nekaj mesecev,” je pojasnila Habjaničeva.

Omenjena direktiva po mnenju varuha ne zagotavlja enakopravnosti med bolniki, saj je odločitev za zdravljenje v tujini pogojena z zmožnostjo plačila zdravstvene storitve. To je v današnjem času za mnoge bolnike nedosegljivo. Tisti, ki si to lahko privoščijo, pa se lahko z odhodom v tujino izognejo čakalni vrsti v Sloveniji, je dodala svetovalka.

Varuh izpostavlja tudi vprašanje oskrbe starejših. “Velika večina starejših je premalo informirana o možnostih oskrbe in pomoči na domu in iščejo ustrezne rešitve tudi v pisarni varuha bolnikovih pravic. Varuh meni, da je skrajni čas, da država na tem področju čim prej pripravi in sprejme enotni pravni predpis, ki bo z novim načinom financiranja poskrbel za večjo socialno varnost starostnikov ter jim omogočil ustrezno zdravstveno oskrbo,” je varuh zapisal v letnem poročilu.

Podobno pravno neurejeno je področje paliativne oskrbe v Sloveniji, ki se na državni ravni izvaja zelo različno. “Varuh bolnikovih pravic prepoznava potrebo in željo neozdravljivo in hudo bolnih po paliativni oskrbi v domačem okolju, ko skrb za takšnega bolnika prevzamejo svojci ob strokovni pomoči paliativnih timov. V nekaterih bolnišnicah so že oblikovani takšni timi, medtem ko mreža paliativne oskrbe, kot jo predvideva državni razvojni načrt, trenutno uspešno deluje le v gorenjski regiji,” je dodala Habjaničeva.

V praksi se še naprej pojavljajo težave pri uveljavljanju pravice do drugega zdravniškega mnenja, velik delež nezadovoljstva bolnikov pa izvira iz slabe komunikacije med bolniki in zdravstvenim osebjem.

Institut varuha bolnikovih pravic so v Mariboru vzpostavili leta 2002, še preden so to področje uredili na ravni države. Po mnenju Prosnika, ki to službo opravlja od leta 2010, se bolniki vedno bolj zavedajo svojih pravic, ne izboljšuje pa se njihovo zadovoljstvo s slovenskim zdravstvenim sistemom.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts