Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pozdravlja dejstvo, da je Slovenija zmogla preseči zgolj registracijo istospolne skupnosti in manjšini omogočiti iste pravice, kot jih ima večina. Kot je dejala, s tem ni nihče nič izgubil, vsi pa smo pridobili kot družba, saj je sprejemanje sočloveka z vzemi njegovimi pravicami v demokraciji pomembno.

Nussdorferjeva je v odzivu za STA med drugim spomnila, da so se v uradu varuha na omenjeno tematiko odzivali že ob sprejemanju družinskega zakonika in že takrat opozarjali, da istospolno usmerjeni nimajo enakih pravic kot drugi, tako na področjih sociale, zdravstva, pokojnin, sploh pa se diskriminira tudi otroke, ki živijo v takih skupnostih.

Ob tem je varuhinja opozorila tudi na evropsko sodišče za človekove pravice, ki je že zavzelo stališče, da posameznikom samo zaradi njihove spolne usmerjenosti ni dovoljeno odreči možnosti tako posvojitve kot tudi vseh pravic družinskega življenja, ki so zaščitene v 8. členu evropske konvencije.

Na vprašanje, ali je glede na novo referendumsko zakonodajo, ki omejuje razpis referenduma za vprašanja s področja človekovih pravic, ta sploh mogoč, je Nussdorferjeva za STA povedala, da bo o tem zagotovo odločalo ustavno sodišče. Pravico do ustavne pobude ima vsak, je pa po njenem dejstvo, da po novem na referendumu odloča vsaj petina vseh volivcev, kar je prag, ki ga je težko doseči.

Ljudje imajo po njenem pravico izraziti svoje mnenje, sama pa meni, da z novelo zakona ni bilo nikomur nič odvzeto, je pa bilo manjšini dano nekaj, kar ji pripada, s tem pa je Slovenija kot 13. država v Evropi in 21. na svetu vstopila v krog demokratičnih držav, kjer ljudje tovrstne stvari povsem normalno sprejemajo.

“Ker je veliko vprašanj, kako bo z otroci, je treba povedati, da tu ne bo v ospredju pravica staršev, da posvojijo, pač pa pravica otroka. Torej se bo gledalo na korist otroka in ne bo nikakršnih avtomatičnih posvojitev, pač pa le, če bo ta otroku v korist,” je dejala Nussdorferjeva.

Z morebitnimi očitki nasprotnikov, da je z novelo pravica istospolnih stopila pred pravico otroka, se ne strinja in ob tem spominja na čase, ko je bilo veliko zgražanja nad otroci nezakonskih staršev oziroma pankrti, ki so se takrat počutili zelo slabo. Tudi pozneje so ljudje izvenzakonske skupnosti težko sprejemali in so menili, da takšni ljudje ne živijo normalno, ker niso poročeni, danes pa je po njenih besedah samoumevno, da je takšno razmerje povsem izenačeno z zakonsko zvezo.

“Nikjer ni zapisano, da v t.i. normalnih družinah vladajo za vse otroke idealne razmere ter da so ti srečni in zadovoljni. Nekateri povsem srečno živijo z enim ali dvema staršema, prav tako lahko lepo živijo s staršema različnih ali enakega spola. To je morda za nas ta trenutek drugačnost, ki je nismo toliko vajeni, a menim, da bo prihodnost pokazala, da smo bili morda kdaj v preteklosti krivični in smo to zdaj popravili,” je še dodala Nussdorferjeva.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts