Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je po letu dni danes znova poslovala v Mariboru in v pogovorih z občani spet ugotovila, da se mesto sooča z velikimi socialnimi stiskami. Veliko je težav z brezposelnostjo in posledično revščino, velike pa so tudi stiske zaposlenih, ki prejemajo nizke dohodke ali so izkoriščani.

Varuhinja s pomočniki je danes sprejela več kot 50 posameznikov, kar je dvajset več kot ob njenem zadnjem obisku pred natanko letom dni, to pa je po njenih besedah primerljivo s težkimi razmerami, ki so v Mariboru prisotne zadnja leta. Tokrat si je s sodelavci vzela še več časa, saj je občane sprejemala tudi popoldne po novinarski konferenci in srečanju z mariborskim županom Andrejem Fištravcem.

Kot je povedala Nussdorferjeva, so prisluhnili pobudnikom, ki so vse svoje žalostne zgodbe združili v bistvo, ki mu lahko rečemo sociala oziroma velike stiske ljudi. “Veliko je različnih vzrokov, zakaj do njih prihaja, a bi se pridružila mnenju župana, da je ljudem v mestu najbolj pogosto kršena pravica do dela,” je povedala varuhinja.

Zaradi pomanjkanja delovnih mest, ne le v Mariboru, pač pa tudi v drugih delih države, ponavadi pride do številnih težav, med drugim povezanih z nezmožnostjo plačila obveznosti, kar povzroči tudi druge težave, od zdravstvenih do psihičnih, pogosto pride tudi do hudih stisk v boju za dom.

Devetnajstodstotna brezposelnost v Mariboru je tako po mnenju Nussdorferjeve kot Fištravca alarmantna, zato je vprašljiva prihodnost mesta, ki ob odhodu številnih ljudi na začasno delo v sosednjo Avstrijo lahko postane zgolj še spalno naselje. Država po njenem mora poskrbeti za Maribor, zato morajo tja priti najbolj odgovorni in pripraviti načrt o tem, kako dvigniti gospodarstvo v mestu in s tem rešiti ljudi.

Ob tem je varuhinja pohvalila, da je Maribor mesto prijazno invalidom, tudi za otroke in šolarje je mesto prijazno, a bi moralo biti tako tudi za družine, kar pa je ob prejemanju zgolj socialnih prejemkov za marsikoga zelo težko. Nussdorferjeva je še dodala, da jo veseli vsaj to, da župan tudi sam sprejema pobudnike in skuša kar nekaj stisk rešiti tudi mestna občina.

Da Maribor ni enak drugim mestom v Sloveniji, je po obisku varuhinje zatrdil tudi Fištravec, ki je spomnil, da imajo tudi na mestni občini dvakrat mesečno pogovorne ure z občani, nato pa skušajo z ustreznimi službami poiskati rešitve.

Sicer pa je tudi tokrat izpostavil, da glede na to, da so v različnih delih Slovenije socialne razmere izražene različno močno, bi moral biti tudi sistem reševanja socialnih težav bolj diferenciran.

“Center za socialno delo v Mariboru ne more biti po normativih izenačen s centrom za socialno delo v Ljubljani ali kakšni drugi bogatejši občini, ker je teh primerov pri nas preveč,” je dejal mariborski župan, ki predlaga, da bi v okviru mehanizma Evropskega socialnega sklada ustanovili nekakšen variabilni sklad, s katerim bi nevladne organizacije skupaj s centri za socialno delo lahko opravile zelo pomembno preventivno delo.

Glede na to, koliko je Slovenija v zadnjem obdobju investirala v banke, bi po Fištravčevih besedah morala začeti tudi v ljudi. V ta namen predlaga, da bi, tako kot so to storili za kapitaliste, tudi ljudem odpisali del dolgov, ki jih več ne zmorejo.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts